Domov arrow Novice arrow Veliki Slovenci arrow Ivan Hribar – župan, politik, bančnik in diplomat
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Ivan Hribar – župan, politik, bančnik in diplomat

Natisni E-pošta

18. aprila je minilo 72 let, odkar je šestkratni ljubljanski župan Ivan Hribar po vkorakanju italijanskih fašističnih čet naredil samomor – pri 90 letih je skočil v Ljubljanico. Prestolnica samostojne države se ob tej priložnosti pripravlja na odkritje spomenika legendarnemu županu. Bolje pozno kot nikoli, bi rekli Angleži.

Ivan Hribar se je rodil 19. septembra 1851 v Trzinu, kjer v Kulturnem domu že stoji njegov doprsni kip, ki ga je izdelal izjemno talentirani ljubiteljski kipar iz okolice Kamnika Miha Kač. Že kot gimnazijec v Ljubljani se je Hribar začel zanimati za politiko, vendar je v politiko resneje zašel šele 1882, potem ko je bil na volitvah za člana Ljubljanskega mestnega sveta izvoljen v drugem poskusu. V njem je "sedel" 28 let do leta 1910. Sedem let kasneje kot v mestni svet je bil izvoljen tudi v deželni parlament Kranjske, v katerem je ostal do leta 1908.

Hribar kot bančnik in politik
Hribar si je služil kruh v banki Slavija, s katero je upravljal češki kapital. Kot uslužbenec v eni izmed največjih bank v habsburški monarhiji je služboval v bančni centrali v Pragi in v podružnicah v Ljubljani, v Brnu, na Dunaju in v Trstu. Leta 1876 se je ustalil v Ljubljani, kjer je kmalu postal vodja oziroma direktor podružnice. Na tem mestu je ostal vse do leta 1919, torej dobra štiri desetletja.
Kot direktor banke je postal tudi predsednik upravnega odbora narodne tiskarne in kot tak je lahko vplival na uredniško politiko Slovenskega naroda in tednika Slovenec, ki ga je sam pomagal ustanoviti. V obeh primerih je bil Hribar nosilec liberalnih in panslovanskih idej in kot tak je pogosto prihajal v konflikt z drugo katoliško (klerikalno) stranjo npr. tedaj ko je dal pobudo za ustanovitev slovenske univerze. V dunajskem parlamentu je celo podprl češke poslance, ki so želeli zmanjšati vpliv voditelja Slovenske ljudske stranke Ivana Šušteršiča. Ta politični boj se je vlekel skozi vse njegovo življenje celo v čase Jugoslavije. Navzlic temu ga Andrej Rahten (v Demokraciji) opredeljuje kot diplomata sprave, saj je po njegovem tudi on dajal prednost sodelovanju pred razdvajanjem. Poskusil se je celo zbližati z knezoškofom Antonom Bonaventuro Jegličem, vendar neuspešno.

Ivan Hribar - šestkratni župan Ljubljane
Za župana Ljubljane je bil Hribar prvič izvoljen leta 1896, potem ko je leta 1894 ustanovljena Narodna stranka za Kranjsko prevzela vodilno vlogo v mestnem svetu. Županstvo je prevzel neposredno po katastrofalnem potresu. Obnove mesta se je lotil z vizijo, po kateri naj bi Ljubljana postala gospodarsko, kulturno in če bo Bog dal, tudi upravno središče Slovencev. V ta namen je za glavnega urbanista izbral arhitekta Maksa Fabianija, ki smo ga v naši reviji že predstavili.
Nekatere imenitne stavbe in deli mesta iz Hribarjevih časov (palača Kresija, deželni dvorec – današnja univerza, Filipov dvorec, Prešernov trg, Tromostovje in Zmajski most) so še danes Ljubljani v ponos in pravi simboli mesta. Preko teh naj bi Ljubljana postala bolj podobna Pragi, za kar si je prizadeval župan. Ni pa pozabil niti na vodovod, kanalizacijo in elektrifikacijo, z uvedbo tramvaja v končni fazi. Ne nazadnje je pomembno tudi to, da je v red spravil tudi mestne finance. O tem, kakšen red je v Hribarjevem času veljal na področju financ največ pove naslednja ugotovitev: ves čas njegovega županovanja so v mestni blagajni odkrili, da manjka poldruga krona iz časa, ko je bil Hribar odsoten.

Tudi zato bo njegove dosežke težko še kdaj ponoviti. Njegove zasluge za Ljubljano, ki jo je želel uveljaviti kot eno ključnih slovanskih prestolnic monarhije so tako velike, da ga lahko oziroma moramo obravnavati kot zgodovinsko osebnost vsenarodnega pomena. Pomembno je zaznamoval slovenski narodni razvoj na prehodu iz habsburške monarhije v jugoslovansko državo. Kot spreten politik se je zavedal, da je to proces in da se čez noč ne da veliko storiti. Iz hvaležnosti za pomoč po potresu in deloma tudi iz dobrikanja cesarju Francu Jožefu mu je dal leta 1908 v Ljubljani postaviti spomenik, tam kjer sedaj stoji spomenik Franu Miklošiču. Po demonstracijah, ki so izbruhnile v Ljubljani proti ponemčevanju (ustreljena sta bila dva mlada demonstranta), s katerimi se je strinjal tudi Hribar je prišel pri cesarju v nemilost in leta 1910 ga le-ta ni hotel več potrditi za župana. Videti pa je, da pri tem tudi njegov "veliki prijatelj" Ivan Tavčar ni povsem nedolžen.
Do prve svetovne vojne je Hribar v spravni vlogi večkrat potoval v nekatere slovanske prestolnice (Beograd, Sofijo, Sankt Peterburg), kjer je poskušal posredovati med sprtimi Srbi in Bolgari. Po prvi svetovni vojni je postal prvi jugoslovanski poslanik v Pragi in s tem sploh prvi poslanik Kraljevine SHS. Nekaj dni po nastanku Kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev je podprl Mihajla Rostoharja, profesorja psihologije na Karlovi univerzi v Pragi, pri prošnji, da se dovoli ustanovitev univerze v Ljubljani. Prošnja je bila hitro odobrena in decembra 1919 so na njej že stekla prva predavanja. Za zasluge je univerza Hribarja počastila februarja 1941, s tem, da mu je podelila častni doktorat.

Tomaž Štefe

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 



Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008