Domov arrow Slovenske pešpoti
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec
Slovenske pešpoti

Slovenska planinska pot

Natisni E-pošta
Triglav
Pri slovenskih pešpoteh nikakor ne moremo mimo Slovenske planinske poti (SPP). V Sloveniji je več kot petdeset različnih planinskih transverzal, ki potekajo po visokogorskem svetu, sredogorju in gričevju. Po njih hoja traja lahko samo nekaj ur, pa tudi nekaj tednov. Najvidnejše mesto med njimi pa gotovo zaseda SPP od Maribora do Ankarana, ki je leta 2003 praznovala 50-letnico. Jubilejno leto pa je praznovala tudi Slovenska planinska organizacija, ki je po 110 letih delovanja s svojimi člani ena od najmočnejših v Evropi. Oba jubileja še vedno govorita, da smo Slovenci ljubitelji planinstva, gorništva, pohodništva, alpinizma in plezanja.
Preberite več...
 

Solinarske poti

Natisni E-pošta
Solinarski voziček na Leri

Kjer ima sol poseben okus


Arhitekturne in zgodovinske posebnosti ter izjemne rastlinske in živalske pestrosti zaznamujejo 650 ha veliko območje (zavarovano leta 2001) Krajinskega parka Sečoveljske soline (KPSS). Stoletna tradicija pridelave soli, sobivanje človeka in narave je ustvarila in ohranila edinstveno solinsko pokrajino, ki leži na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije. Severni del KPSS, kjer še vedno pridelujejo sol, se imenuje Lera. Od južnega dela KPSS, Fontanigge, ga deli kanal Grande-Drnica. Sečoveljske soline so skupaj z bližnjimi Strunjanskimi solinami najbolj severno ležeče še delujoče soline v Sredozemlju.
Preberite več...
 

Učna pot Samostanski hrib

Natisni E-pošta
Ob sotočju rek Savinje in Drete
Kraj zaznamovan s tekom zgodovine
Grad Vrbovec, ki se dviga desno od sotočja rek Savinje in Drete ter frančiškanski samostan z župnijsko cerkvijo Marije Nazaret, ki stojita na apneniškem griču Gradišču (Samostanski hrib), dajeta izrazito podobo Zgornji Savinjski dolini. Pogled na Nazarje, kot se nam nudi z vrha Samostanskega hriba, je v veliki meri oblikovala  druga polovica 20. stoletja. Povezanost vseh treh nazarskih znamenitosti se kaže na naravoslovno kulturni poti Samostanski hrib. Približno poldrug kilometer dolgo krožno pot, označena je s smernimi tablicami, bomo pričeli pred gradom Vrbovec. Po njej se večje skupine lahko sprehodijo v spremstvu gozdarjev. Na osmih vsebinskih točkah bomo pobliže spoznali tudi pomen gozda. Učna pot Samostanski hrib se namreč uvršča med 100 slovenskih gozdnih učnih poti v Sloveniji, namenjenih izobraževanju ljudi o gozdu in naravi. Tale posrečeno zaokrožuje sožitje človeka in narave.
Preberite več...
 

Fabianijeva pot od Štanjela do Kobdilja

Natisni E-pošta
Grad Štanjel
Ob cesti Sežana – Nova Gorica leži slikovito gručasto središčno naselje Štanjel vrh severnega roba Krasa, ki ga sestavljajo Gornja in Dolnja vas ter zaselek Podlasi v dnu doline rečice Branice. Gornja vas, ki je utrjena z obzidjem, je tesno pozidana okrog griča Turna, zato ima videz srednjeveškega mesteca. Številnim obiskovalcem so domačini z ureditvijo krožne sprehajalne poti želeli približati življenje in delo znamenitega, a pri nas premalo znanega arhitekta Maksa Fabianija.
Preberite več...
 

Pot kamna

Natisni E-pošta
Pot kamna vodi mimo cerkve sv. Janeza Krstnika
Kraška vasica z najlepšimi izdelki kamnoseške obrti na Krasu
V osrednjem delu Komenskega Krasa leži naselje Volčji Grad, kateremu se ljubitelji kamnite pokrajine ne smejo izogniti. Tu se na majhnem prostoru ponujajo izjemne  naravne in kulturne posebnosti, ki jih zaznamujejo zgodbe znanih in neznanih kamnoseških mojstrov. Številne kamnite detajle, med katerimi najbolj izstopajo "kalune", bomo lahko spoznali na urejeni tematski poti po vasi in okolici, ki so jo Volčjegrajci poimenovali Pot kamna. Štiri kilometre dolga krožna pot (najlepše jo je prehoditi v spremstvu domačinov), nas bo popeljala tudi do Debele griže, utrjenega halštatskega gradišča, ki velja za eno izmed najbolj ohranjenih na naših tleh. Po zadnjem datiranju arheologov je verjetno iz 8. stoletja pr. Kr. V vas pridemo po lokalni cesti iz Komna, ljubitelji kolesarjenja pa si lahko izberejo eno od številnih kolesarskih poti, speljanih po Krasu.
Preberite več...
 

Po Jurčičevi poti

Natisni E-pošta
Članek z naslovom "" na žalost ni več dosegljiv. Bralce naprošamo, da nam manjkajočo vsebino pomagate zapolniti s svojimi informacijami. Krajše informacije lahko podate kar v komentarju k članku, morebitne daljše prispevke pa bomo objavili skupaj z vašimi informacijami in morebitno povezavo na vašo spletno stran ali blog.

 Jurčičeva domačija
 

Velikolaška kulturna pot

Natisni E-pošta
Na Ilijevem kozolcu je nastala povest o Martinu Krpanu
Na popotovanju k zibelki slovenske knjige - Velikolaški kulturni poti - se bomo na petnajst kilometrov dolgi poti srečali z Levstikom, Stritarjem in Trubarjem.
Za pot, ki je primerna tudi za šoloobvezne otroke, potrebujemo pet ur zmerne hoje. Začetek krožne poti je prepuščen popotniku, lahko pa jo začnemo v Velikih Laščah. Na pot vzemimo še zemljevid Potovanje po občini Velike Lašče ter knjigo Popotovanje k zibelki slovenske knjige.
Preberite več...
 

Razgledna sprehajalna pot Kopa

Natisni E-pošta
Planinski orel
Ob pogledu na s soncem obsijane vrhove le redki ne začutijo želje, sprehoditi se po pisanih planinskih travnikih, na katerih se pasejo gamsi in srnjad, kjer nas v pomladnem jutru preseneti pihanje ruševca, kjer lahko opazujemo jadranje planinskega orla ali kanje, kjer  lahko uživamo v akrobacijah postovke in krokarja... Če se previdno podamo v strmine Cimprovke, lahko pri sončenju opazujemo modrasa, martinčka in druge plazilce...  Dolga leta je bilo to bogastvo rezervirano le za peščico posameznikov - za domačine in lovce, katerih življenje je bilo vedno tesno povezano z gorskimi travniki in pašniki nad vasjo.
Preberite več...
 

Učna pot Breza

Natisni E-pošta
Sveti Jurij ob Ščavnici s cerkvijo sv. Jurija
V osrčju Slovenskih goric
Ob odkrivanju kulturnih in naravnih lepot se morda premalokrat zazremo proti severovzhodu naše dežele. Kot da bi se bali neskončnih ravnic, kjer se zdi, da kljub vztrajnosti, ne bomo dosegli njihovega konca. Toda svet med Dravo in Muro je kot nalašč za samotne pohodnike.
Dvoje krajev, ki ju bomo tokrat obiskali, bi v letih od 1953-1997 zaman iskali na zemljevidu. Toda izbrisani sta bili samo imeni. Na učni poti Breza, ki nas bo popeljala iz naselja Sveti Jurij ob Ščavnici skozi gozd do Blaguškega jezera in nato po redko poseljenih vinorodnih gričih do Stare Gore, bomo spoznali preprostost, ki se zrcali v marljivih in prijaznih ljudeh. Tu se bomo srečali z neprecenljivo etnološko dediščino, ki prikazuje kmečki način življenja in dela v preteklosti. Tega pa se ne da kar tako izbrisati.
Preberite več...
 

Cankarjeva literarna pot

Natisni E-pošta
Vrhnika, prečuden kraj!
Vrhniko, mesto ob izvirih Ljubljanice na robu Ljubljanskega barja, lahko spoznamo na Cankarjevi literarni poti, ki je posvečena največjemu slovenskemu pripovedniku in dramatiku Ivanu Cankarju (10. 5. 1876 - 11. 12. 1918). Pot je razdeljena na tri dele in nas popelje mimo obeležij, povezanih s Cankarjevo domačijo, mimo obeležij, povezanih s književnimi deli, ter mimo drugih spomenikov in poimenovanj. Na šestindvajsetih točkah spoznamo predvsem Cankarjevo mladost. Žal pot ni posebej označena, a če boste s seboj vzeli knjižico Frančka Bohanca Cankarjeva Vrhnika, ne boste zašli. Lahko se pridružite tudi kakšni od številnih skupin, za katere organizira vodenje Cankarjev dom na Vrhniki. Cankarjeva pot se prične pri njegovem spomeniku na Cankarjevem trgu in konča pri Močilniku, izviru Male Ljubljanice. Za celotno pot, z ogledom Cankarjeve spominske hiše vred, potrebujemo tri ure.
Preberite več...
 

Aljaževa pot od doma do doma

Natisni E-pošta
Planika (Leontopodium alpinum), naša prva zavarovana rastlina (1896), simbol planinstva
Na spominski gorniški poti od Aljaževe domačije v Zavrhu pod Šmarno goro do Aljaževega doma v Vratih, lahko stopimo na šest gorskih vrhov, "pozdravimo" osem planinskih postojank ter obiščemo osem cerkva oz. župnišč. Pot, posvečena spominu na življenje in delo Jakoba Aljaža, je vezna gorniško-planinska pot, ki je od Zavrha pod Šmarno goro speljana pretežno po ravnini, potem pa se povzpne na Storžič in Kriško goro. Nato poveže kraje na gorenjski ravnini: Tržič, Dobravo pri Kropi in Dovje, kjer je bival in delal Jakob Aljaž.
Preberite več...
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 Naprej > Konec >>

Rezultati 23 - 33 od 34
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008