Pogled na Bučko s cerkvijo sv. Matija na griču iz Stopnega
»Tu vinska trta se solzi, predrago vince nam rodi …« (Komljanec)
Najlepšo odo nekemu kraju lahko zapiše samo tisti, ki se je v njem rodil. Bučka, vasica nedaleč stran od Škocjana v dolini Radulje, je bila rojstni kraj pesnika in zlatomašnika Ivana Komljanca (1848–1929), ki sta ga prevzeli čudovita lega domače vasice ter neokrnjena narava. Kraj s sončnimi goricami obuja skoraj že pozabljene navade ter vabi v svoj objem.
Pogled na Bučko s cerkvijo sv. Matija na griču iz Stopnega
Nekoč so bili tam sejmi, pomembni posredniki domačih izdelkov, hrane
in živine med ravninskimi dolenjskimi predeli in kraji ob Savi. Zdaj
Bučklanarji enkrat na leto pripravijo semanji dan. Skozi vse leto pa
vabijo na 8 km dolgo krožno pešpot, ki so jo zasnovali v spomin na
dedke in babice ter na čas, ko si prišel najdlje, če si hodil peš. Za
nezahtevno pot (označena je z rumeno okroglo markacijo, v sredini je
dodana modra puščica), si velja vzeti pol dneva. Samo ob bežnem obhodu
ne bomo mogli doživeti prvinske lepote pokrajine in topline domačinov.
Šolska pot, ki se začne in konča pri gasilskem domu na Bučki (tu stoji
informativna tabla z začrtanim potekom poti in opisom nekaterih
znamenitosti ob poti), nas bo popeljala po okoliških vaseh in na njej
bomo odkrivali naravne in kulturne znamenitosti.
Zazrta v modro nebo
Štritovsko jezero v bližini naselja Štrit
Kot
na dlan položena in odprta na vse strani neba, tako bi lahko na kratko
predstavili Bučko, ki jo prepoznamo že na začetku naše poti po cerkvi
sv. Matija na vrhu griča. To je ena najlepših cerkva na Dolenjskem, saj
njeno notranjost krasi bogata baročna oprema in zlati oltarji. Samo
nekaj sto metrov niže uzremo cerkev sv. Martina, kjer naša pot zavije
na kolovoz proti Zaborštu ter med travnike in polja. Na tem delu poti
začutimo razgibanost dolenjske pokrajine, od Gorjancev, Šentjernejskega
in Krškega polja. S pogledom pa zajeli slemena Krškega hribovja od Rake
do Velikega Trna. Ob poti nas pozdravljajo tudi številne kapelice in
križi –, ki so jih postavljali predniki ob različnih zaobljubah. Znane
so Venetove kapelice, v Zaborštu, v Dulah
V vseh letnih časih proti Dulam in Dolenjim Raduljam
in na Štritu. Po uhojeni
gozdni poti kmalu pridemo na Štrit, kjer je v opuščenem glinokopu
nastalo Štritovsko jezero. Tu se za nekaj časa ustavimo in se
prepustimo občudovanju obvodnega življenja. Nato se vrnemo nazaj v
dolino do razcepa, ki nas usmerja proti Dulam in Dolenjim Raduljam. V
hladni senci gozdne poti se povzpnemo na Jarčji Vrh. Spotoma se lahko
ustavimo ob Marjetičevem mlinu ali posedimo na klopcah ob potoku. V
Raduljski dolini je nekdaj mlelo kar devet mlinov, zdaj pa mlinska
kolesa zavrti samo še Vajsov mlin. Če hodimo z odprtimi očmi, lahko
zazremo številne značilnosti kmetijskega podeželja, ki so ostale
ohranjene.
Dolina znamenitih Slovencev
Spomin na nekdanje kmečko delo – Marjetičev mlin
Ko smo že v
teh krajih, ne moremo mimo vsaj dveh pomembnih mož, ki sta se rodila v
Škocjanu. Prvi je Ignacij Knoblehar (1819–1858), misijonar in
raziskovalec Belega Nila, prvi Evropejec, ki je z raziskovanji Belega
Nila v Afriki prišel skoraj do ekvatorja. Ko je leta 1850 obiskal
Slovenijo, se je ustavil tudi doma v Škocjanu. Ob tej priložnosti je
bil na Stopnem romarski shod, ki se ga je udeležilo približno 4000
ljudi. Drugi pomemben mož iz Škocjana pa je bil Franc Metelko
(1789–1860), duhovnik, slovničar in nabožni pisatelj, med drugim je
zapustil izvirno sestavljene govore, ki jih je imel v ljubljanski
stolnici. V spomin na ta dva moža sta v srcih domačinov začrtani tudi
Knobleharjeva in Metelkova pot.
Marijina cerkev na Stopnem
Jesen na Bučki
Nekako
na sredi med Škocjanom in Bučko je nad vasjo Stopno stara romarska
cerkev Rožnovenske Matere božje, ki je vključena v turistično pot Po
poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Po Valvazorjevem izročilu
naj bi sem romali celo z Ogrskega. Z vrha griča objamemo dolino
Radulje, Bučko, Pijano Goro, Gorjance ter Krško ravnino. V cerkvi pa ne
smemo prezreti fresk v prezbiteriju, ki jih je mogoče pripisati
znamenitemu gotskemu slikarju Janezu Ljubljanskemu. Le nekaj deset
metrov ob poti k romarski cerkvi stoji slopno znamenje z nišo, ki jo
krasi precej poškodovana upodobitev Rožnovenske Matere božje s sv.
Dominikom in sv. Katarino Siensko.
Iz popotne bisage
Izročilo rodov
•
Nedeljska sveta maša je v župnijski cerkvi sv. Matija na Bučki ob 9.00,
v župnijski cerkvi sv. Kancijana v Škocjanu ob 7.00 in 11.00.
Informacije: Župnija Škocjan pri Novem mestu, Škocjan pri Novem mestu
30, 8275 Škocjan pri Novem mestu, tel. 07/307-70-07. • Informacije o
poti in možnosti vodenja: Turistično društvo Bučka, Bučka 2, 8276
Bučka, tel. 07/307-79-50, GSM 031/484-939 in GSM 041/367-931. • Spletne strani: http://www.bucka.info, http://www.obcina-skocjan.si • Primerno za družine. • Škocjan: karta občine in načrt kraja, 1 : 25.000 (1999). • Jaklič Franc. Ignacij Knoblehar. Ljubljana: Družina, 1996.
Novice 
