Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Žíhpolje pri Celovcu
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Žíhpolje pri Celovcu

Natisni E-pošta

Župnijska cerkev Matere božje

Žíhpolje pri Celovcu
Številne poti vodijo s kranjske strani na Koroško. Med najstarejšimi in najbolj znanimi še danes, kljub karavanškem predoru, ostaja pot čez Ljubelj. Koliko različnega blaga od rimskih časov do današnjih dni se je že pretovorilo čez ljubeljske ovinke in po grapah na to in ono stran! Ta stara pot je vselej povezovala ljudstvo na obeh straneh.

Ko se pri Podljubelju že skorajda spustimo k rečnim bregovom Drave, ki so jo tu v letih po vojni pregradili v jezera za pridobivanje elektrike, se nam tik pred spustom pokaže na drugem bregu v skorajda isti višini zlatorumena cerkev z dvema zvonikoma. To so Žihpolje, kjer že stoletja domuje "žihpoljska Marija". Tukajšnja cerkev je bila v dolgih stojetjih zelo obiskana božja pot. Romarji, ki so prihajali iz Štajerske proti Višarjam, so se ustavljali pri žihpoljski Mariji. Romarji s Kranjskega, ki so se namenili h Gospe Sveti, v Krko in še naprej, so imeli prvo večjo postajo natem kraju.

Žihpolje naj bi bile zelo stare. Povezujejo jih z letnico 860, ko se v neki listini omenja "curtis ad Trahove". Ze od časov Karla Velikega kraj pripada salzburškim nadškofom. Eden od njih naj bi dal postaviti tukaj prvo kapelo. 23. maja 927 je bila pri Gospe Sveti sinoda, kjer so omenjali cerkev svete Marije ob Dravi. Prva omemba, za katero z gotovostjo lahko rečemo, da se nanaša na Žihpolje, pa sodi v leto 1144, ko je salzburški nadškof Konrad podaril dve leti pred tem ustanovljenemu cistercijanskemu samostanu v Vetrinju "cerkev sv. Marije na skalah (zapisano v slovenščini) blizu samostana". Ker je nedaleč od žihpoljske cerkve res skalovje, ki ga je v tisočletjih izdolbla Drava, ko si je utirala pot naprej proti jugu, je ta krajevna označba dovolj jasna. Krajevno ime Žihpolje izhaja iz nemškoslovenske skovanke, kar naj bi po nekaterih razlagah pomenilo: suho polje... Nemško ime Maria Rain, ki ga zdaj srečate na vseh napisih, se prvič omenja leta 1313.

Z zgodovino cerkve in božje poti pri "Mariji na skalah" so v Zihpoljah tesno povezani cistercijani. Okrog pol ure hoda od Žihpolj so imeli svoj samostan s cerkvijo, ki je tudi posvečena Mariji. V duhu gesla: po Mariji k Jezusu so pospeševali Marijino češčenje. Vse do leta 1788, ko je krški škof kardinal Franc Ksaver von Salm ustanovil duhovnijo in jo izvzel iz prvotne župnije Kotmara vas, so cistercijani oskrbovali tukajšnjo cer-kev. Skrbeli pa so tudi za gradnjo in vzdrževanje svetišča.

Slika prednice današnje cerkve je še danes ohranjena na eni od podob. To je bila gotska cerkev, zgrajena sredi 15. stoletja (v letih 1445 do 1456). V 17. stoletju so cerkvi prizidali kapelo z Marijinim grobom. Misel na češčenje "Marijinega zaspanja" v grobu, kakor ga srečamo v Žihpoljah, je nekaj edinstvenega. Po vzoru božjih grobov, ki so se razširili v času katoliške obnove z Dunaja po vseh tedanjih avstrijskih deželah, so v Žihpoljah pozidali še Marijin grob. Leta 1658, ko so prenesli dragocene relikvije Jezusovega trpljenja iz Vetrinja v Žihpolje, pa so pozidali tu še božji grob. Zaradi vedno večjega obiska so se ob koncu stoletja (1696) odločili za zidavo večje cerkve. Pri tem pa niso podrli stare s severnim zvonikom, ampak so preprosto podrli prezbiterij in cerkev "podaljšali" s prostorno ladjo, ki jo ob straneh obdajajo kapele in nad njimi empore (hodniki). Leta 1719 so pozidali južni zvonik in cerkev do 1729, ko je bila posvečena, barokizirali. Najlepše, kar je prinesel ta čas obnove, pa je seveda sedanja baročna oprema.

Vsi oltarji so lepe baročne rezbarije, ki jih dopolnjujejo slike koroških mojstrov, med njimi še posebno celovškega slikarja Ferdinanda Steinerja. Spomin na staro cerkev, ki se sem in tja pokaže v arhitekturi, pa je najdragocenejši pri Marijini milostni podobi v glavnem oltarju. To je značilna gotska plastika iz sredine 15. stoletja. Pred to podobo se verni že več kot 550 let zbirajo k molitvi. Tu v Žihpoljah še vedno tudi po slovensko.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad (Pfarramt) Žihpolje-Maria Rain, A-9161 Maria Rain-Žihpolje, tel. 0043 4227/84-238.
Satelitska slika Žihpolja in okolice.

Dostop:


z avtom do cerkve.

Glavni shodi:


bela nedelja, 6. velikonočna nedelja, veliki šmaren.

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 



Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008