Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Zdenska reber
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Zdenska reber

Natisni E-pošta

Podružnična cerkev sv. Antona Padovanskega

Zdenska reber
V soglasju z mehko dolenjsko pokrajino, ki ima v Dobrepolju prav poseben čar, niso le ljudje, ampak tudi njihova svetišča. Med takimi je tudi Zdenska vas s cerkvijo na strmem bregu - rebri - za njo, ki je del Plavne (511 metrov visoke Planine), večidel poraščene z bukovimi in s hrastovimi drevesi. Zdenska vas je omenjena že zelo zgodaj. Davnega leta 1256 so jo Ortenburžani prodali takrat komaj 100 let staremu stiškemu samostanu. Ker je bilo tu pomembno križišče poti za ta predel Dolenjske, je naselje, po sodbi zgodovinarjev, še veliko starejše. Kraji med Krko in Dobrepoljem namreč še danes hranijo v svoji zemlji veliko keltskih in rimskih ostalin, ki jih arheologi od časa do časa odkrijejo. V zgodovino pa je Zdenska vas "vstopila" po zaslugi "belih menihov" iz Stične.

Staro izročilo pravi, da so se na kraju današnje cerkve sv. Antona na rebri ustavljali stiški menihi, ko so hodili k Novi Štifti pri Ribnici. Tu je stala vse do druge svetovne vojne stara mežnarija, za katero je bilo rečeno, da je služila patrom za prenočišče. Najbrž bo to izročilo kar veljalo, saj so tudi drugje imeli menihi postojanke za prenočevanje, ko so duhovno oskrbovali verno dolenjsko ljudstvo. Najbrž pa bo treba to ljudsko izročilo povezati z letnico 1256, ko so menihi dobili v last Zdensko vas. Nova Štifta, kamor naj bi zahajali, je veliko mlajša (17. stoletje) in bolj verjetno je, da so imeli menihi na Zdenski rebri svojo postojanko ter prav gotovo tudi kapelo ali cerkvico že veliko prej.

Današnja cerkev sv. Antona je bila pozidana v drugi polovici 17. stoletja, v času, ko so se pri nas po hudih časih reformacije in turških vpadih ljudje in kraji zopet opomogli in se je katolištvo razživelo v ljudskih pobožnostih in romanjih. Spomin na turško divjanje je ohranjen tudi tukaj. Okrog Zdenske vasi in Ceste je namreč veliko kraških jam, kamor so se zatekali ljudje v nevarnosti. Tisti na Zdenski rebri pravijo Svetoantonska. Podobno je bilo z ono na poti proti Hočevju, v Zdenskih Lazih.

Cerkev je značilen svetal baročen dvoranski prostor s prostornim prezbiterijem. Krasita jo dva stranska rokokojska oltarja, posvečena sv. Mateju in Frančišku Ksaveriju, s slikami Antona Postla. Glavnega oltarja, ki je bil prav tako baročen, danes ni več. Ko so jo 29. februarja in prvega marca leta 1944 partizani požgali, je domačinom uspelo rešiti le kip sv. Antona, ki danes stoji na konzoli nad tabernakljem. Namesto starega oltarja paje akademski slikar Lojze Čemažar naslikal različne zavetnike, h katerim se zatekajo Dobrepoljci v svojih stiskah. Posebno lepa dopolnitev vsej cerkvi so tudi freske Štefana Šubica na oboku prezbiterija in Iadje, narejene leta 1861. Ena od teh kaže vaščane Ceste, ki so se zatekli v hudem požaru k sv. Antonu po pomoč in bili uslišani. Morda je odmev na to tudi "protipožarna" procesija, ki jo imajo še sedaj iz Zdenske vasi k sv. Antonu na velikonočni ponedeljek. K njej pridejo tudi gasilci v svojih uniformah.

Spomin na romanja k sv. Antonu, ko so prihajali sem božjepotniki z Blok in iz vse Suhe krajine tja do Soteske, je med ljudmi še vedno živ. Takrat so bili v lipovem gaju za cerkvijo, ki je menda največji na Slovenskem, tudi veliki sejmi. Teh zdaj ni več, še danes pa pridejo na tiho nedeljo, na god sv. Antona (13. junija) in nedeljo po njem ter druge dneve, ko je tu maša, verni iz okoliških fara. Cerkev je takrat premajhna za vse. Kljub žalostnim spominom iz druge svetovne vojne, ko je bila cerkev požgana, je na rebrskega sv. Antona vezanih tudi veliko lepih reči. Ena od pesmi, ki jo tu znajo žene in dekleta, pravi: "Na hribčku stoji cerkvica, not' svet' Anton kraljuje; prav rada se zatečem k njem', ker on me posvečuje." Sveti Anton je znan priprošnjik samskim, zato je tudi tu znano tisto hudomušno priporočilo, da se morajo dekleta, ki bi rada dobila fanta, zaleteti z glavo v lipo. Če bo padel z nje list (13. junija, na antonovo, je to bolj težko!), potem bo to leto dobila ženina...
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad Videm 33, 1312 Videm-Dobrepolje.
Satelitska slika Zdenske rebri in okolice.

Dostop:


z avtom do cerkve.

Glavni shodi:


tiha nedelja (5. postna), sv. Anton Padovanski (13. junija), nedelja po sv. Antonu.

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Dobrepolje  Dolenjska  nadškofija Ljubljana  romarska pot  sv. Anton Padovanski 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008