Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Zagozdac
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Zagozdac

Natisni E-pošta

Podružnična cerkev Marije vnebovzete

Zagozdac
Na Kočevskem je bilo do začetka druge svetovne vojne zelo živahno. Tam, kjer se danes razrašča gozd, so bile njive, obdelano polje, sadovnjaki in hiše. Druga svetovna vojna je popolnoma spremenila ljudi in kraje. Zaradi Hitlerjevih obljub so se nemški prebivalci Kočevske preselili na nasilno izseljene slovenske domove na Krškem polju, po vojni pa odšli na tuje. V nekoč cvetoči pokrajini je ostalo le še malo ljudi. Prepovedana področja, kamor so imeli dostop le komunistični veljaki, zaprta območja, kjer so že tako redki prebivalci živeli svoje življenje, so zagrnila v skrivnost marsikaj tega, kar so stoletja ustvarjali v skupnem bivanju Nemci in Slovenci.

Poljanska dolina med Belo krajino in Kočevskim rogom je eden takih krajev, kjer se še vidijo pričevanja preteklega živahnega življenja. Do njenega roba so se naselili nemški naseljenci pred 600 leti in tu so se tkale vezi s Slovenci. Včasih so kar tekmovali, kdo bo imel kaj boljšega. Tudi na verskem področju. To se je videlo po cerkvah. Danes je med najlepšimi božjepotna cerkev Marije vnebovzete v Zagozdacu, gručasti vasici ob cesti, ki pelje iz Kočevja v Stari trg ob Kolpi. Nekoč pa je bila bolj cvetoča in lepša cerkev Marije tolažnice žalostnih v bližnji Nemški Loki.

Vas Zagozdac se omenja leta 1576 kot naselje s kar šestimi velikimi kmetijami. Kdaj je bila na položnem hribčku (393 nadmorske višine) postavljena cerkev, ne vedo. Pravijo, da je bila tu že zdavnaj znana Marijina božja pot, kamor so v procesijah prihajali tudi Kočevarji. Ko pa se je zgodil veliki čudež v dotlej neznani Nemški Loki, so ljudje, posebno Kočevarji, raje zahajali tja. Zagozdac je tonil v pozabo. O velikem obisku in pomenu božje poti v Zagozdacu je najbolj zgovorna priča cerkev sama. To je dokaj velika baročna stavba z razčlenjeno glavno fasado in visokim zvonikom. Še bolj privlačna in razčlenjena pa je notranjščina. Vitki stebri delijo cerkveni prostor v tri ladje, zaključuje pa ga prostorni prezbiterij. Cerkev nima veliko opreme. Prižnica in stranski oltar sta izginila. Pravzaprav je v njej le glavni oltar. Narejen naj bi bil v začetku 18. stoletja. V tronu je pod baldahinom izredno lep Marijin kip, ob straneh pa sta sveta Agata in sv. Notburga, priprošnjici in zavetnici ob suši, lakoti, nesrečah in grdem vremenu.

Oltar je v žalostnem stanju in pravzaprav še edina priča tistega, kar je cerkev doživela v letih med vojno in desetletjih po njej. Že leta 1942 so se Italijani znesli nad vasjo, ker so se v njej zadrževali partizani. Konec vojne je cerkev dočakala v zelo žalostnem stanju in vse do začetka osemdesetih let se ni nihče odločil, da bi jo popravil ali obvaroval pred propadanjem. Pred nekaj več kot desetimi leti pa so se začela po zaslugi prizadevnih posameznikov velika obnovitvena dela, ki so zapuščenemu in propadlemu svetišču zopet vrnila sijaj. Iz njegovega zvonika se danes oglašajo zvonovi in vabijo k sebi romarje iz Poljanske doline, Bele krajine in s Kočevskega. Ljudje radi pridejo sem na veliki šmaren, ko je glavni Marijin praznik. Takrat zaživi prostor pred cerkvijo ob dveh starih lipah tako kakor nekoč. V starih časih so imeli navado prinašati v zahvalo ne le denarne darove, ampak tudi sadove zemlje in tisto, kar so imeli najdražjega: sveče iz pravega voska, platno, zabelo, kokoši in ovce... Spomin na to je še ohranjen v izročilu.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad 8342 Stari trg ob Kolpi 2.
Satelitska slika Zagozdaca in okolice.

Dostop:


z vozili do cerkve.

Glavni shod:


veliki šmaren (15. avgust).

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Bela krajina  Dolenjska  romarska pot  sv. Marija Vnebovzeta  Črnomelj  škofija Novo mesto 
Komentarjev
Dodaj novIšči
tuzy   | 212.235.206.xxx | 2006-06-12 08:37:36
Zagozdac je tak carska vas da je na svetu bolj carske ni!
petra   | 193.95.217.xxx | 2006-07-11 22:13:42
Poljanska dolina NI med Belo krajino in Kočevskim Rogom ampak je naravno geografska enota Bele krajine. [smiley=wink]
Veterinar Roman   | 194.249.142.xxx | 2006-09-24 20:49:28
Ke ste Polanci pridite ve Zagozdac malo lep pozdrav [smiley=tongue]
Miha   | 193.77.45.xxx | 2007-08-20 07:37:42
Poljanska dolina je Poljanska dolina. Od Bele krajine jo ločuje Poljanska gora. Upravno je bila od Celjskih grofov dalje organizirana kot Poljansko gospostvo, kasneje upravno sodila h Kočevski , 20. stoletje pa je prineslo razdelitev na "kočevski" in "belokranjski" del.
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 



Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008