Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Velesovo
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Velesovo

Natisni E-pošta

Župnijska cerkev Oznanjenja Devici Mariji

Velesovo
Če odmislimo kratko dobo obstoja samostana benediktink v Krki na Koroškem, ki ga je ustanovila sv. Hema, je najstarejša ženska redovna ustanova v notranjosti slovenskega ozemlja samostan dominikank v Velesovem pri Cerkljah. Ustanovljen je bil pred 750 leti.

Velesovskemu samostanu so ustanovitelji izbrali izvrstno lego. Postavljen sredi kotlinice pod gozdnato strmino Štefanje gore, se popotniku odkrije samo ob pozornem opazovanju. Mogočne kulise gora za njim in slikovito pročelje opazimo s ceste, ki povezuje Cerklje in Visoko, šele potem, ko nehamo opazovati lepo in starodavno cerkvico svete Marjete na Trati. Marsikoga zapelje tudi ime, saj je Velesovo največja vas in so po njem poimenovali vso župnijo. Toda tam bi zaman iskali cerkev, če nas ne bi zgovorne table že prej opozorile na cerkev in samostan v Adergasu. Nenavadno ime priča o nekdanjem nemškem vplivu na naših tleh. Zato je razumljivo, da se je že od zdavnaj raje govorilo o velesovskem samostanu, cerkvi in župniji. Tudi stara ljudska pesem poje: "Stoji, stoji tam podgoro, en kloštrček Velesovo..."

Ustanovitev velesovskega samostana sodi v čas, ko je bilo krščanstvo na Slovenskem že močno utrjeno. Takratso bile okrog številne prafare: Kamnik, Vodice, Cerklje, Šenčur, Mengeš. Vse so sodile pod oblast oglejskega patriarhata, ki ga je takrat vodil patriarh Bertold, eden najodličnejših mož tistega časa. Izhajal je iz rodbine andeških grofov, ki so imeli središče v Kamniku. Andeški grofje so imeli v njem svojega upravitelja, v Bertoldovem času je bil to vitez Gerloh. Ta možje dal pobudo za pozidavo velesovskega samostana. 11. decembra 1238 je Gerloh skupaj s sorodniki in ob patriarhovi podpori ustanovil samostan v Velesovem. V ta namen je podaril v bližini cerkve sv. Marjete na Trati dolino, ki se od tedaj naprej večkrat poimenuje 'vallis sanctae Mariae' (dolina svete Marije).

Dominikanke so se v nasprotju z moškimi redovi bolj usmerile v molitev in vzgojo. Tudi v Velesovem je bilo tako. Sem so prihajala v šolo dekleta iz znanih plemiških družin in mnoge so ostale v samostanu.

Tudi tukajšnji samostan so prizadele v dolgi zgodovini hude preizkušnje, najbolj reformacija in turški vpadi. Leta 1471 so Turki samostan zažgali, sestre pa odpeljali v sužnost. Leta 1644 so bili za duhovne voditelje v samostanu določeni kapucini. Pod njihovim vodstvom je zacvetela božja pot, uredilo pa se je tudi življenje v samostanu, ki je bilo zaradi reformacijskega vpliva v razsulu. Zunanje znamenje duhovne in gmotne blaginje je gradnja novega samostanskega poslopja in cerkve leta 1771. Žal je vsa ta lepota le nekaj časa služila dominikankam. Z odlokom cesarja Jožefa II. je bil 3. julija 1782 po 544-letnem obstoju samostan ukinjen.

Sveti Dominik je bil velik Marijin častilec. Taki so bili tudi njegovi duhovni sinovi in hčere. Tako ni nič nenavadnega, da je velesovska cerkev postala božja pot za vso Gorenjsko in druge pokrajine. Na mestu sedanjega samostana naj bi bila Marijina kapela že leta 1220. Ob posvetitvi prve cerkve pa naj bi patriarh Bertold podaril čudovit Marijin kip, predmet češčenja še danes. To je romanska mojstrovina, ki pri nas skoraj nima para. Hranijo jo v posebni niši pod oltarno podobo v glavnem oltarju in jo odkrijejo le v prazničnih dneh. Po baročni navadi je kip oblečen in ima krono.

Poleg kipa in skladne baročne arhitekture so največje bogastvo baročne opreme slike mojstra Kremser-Scmidta. Klasicistično navdahnjen glavni oltar pa zopet sodi med nenadkriljive umetnine pri nas.
 
Vsa stoletja se je v Velesovo stekalo verno ljudstvo od blizu in daleč. Velja celo pregovor: Kdor ne more na Višarje, naj se odpravi k Mariji v Velesovo. Kljub razpustu samostana božja pot ni zamrla. Zaradi zapuščenosti so morali podreti desni trakt stavbe, da zdaj deluje nepopolno, a vseeno izjemno lepo. Posebno doživetje je tudi glavni shod na nedeljo po malem šmarnu, ko gre procesija s kipom od farne cerkve k podružnici na Trato in nazaj.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad Velesovo, Adergas 1, 4207 Cerklje.
Satelitska slika Velesovega in okolice.

Dostop:


z vozili (odcep pod Trato).

Glavni shodi:


Marijini prazniki, nedelja po malem šmarnu (procesija).

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Cerklje na Gorenjskem  Gorenjska  nadškofija Ljubljana  romarska pot  sv. Devica Marija 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008