Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Tomišelj
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Tomišelj

Natisni E-pošta

Župnijska cerkev Rožnovenske Matere božje

Tomišelj
Med svetniki, ki so na Slovenskem izredno češčeni in cenjeni kot veliki priprošnjiki, v mesecu januarju izstopa sv. Anton Puščavnik.

Njegovim številnim častilcem okrog ljubljanskega Barja, posebno na njegovem južnem robu, je znana cerkev Kraljice rožnega venca v Tomišlju. Ta cerkev ima v stranskem oltarju tudi sv. Antona, zato se na Antonovo nedeljo vsako leto zberejo na prvem shodu v letu verni častilci iz vsega južnega roba ljubljanske kotline od Bizovika do Preserja in še dlje. Tomišeljsko cerkev lahko upravičeno imenujemo stara in kar preveč pozabljena božja pot. Kdor ima srečo, da se v lepem jutru pelje po cesti med Igom in Podpečjo, ko sonce obsveti Tomišelj in cerkev nad njim, se bo začudil, le kako so mogli mnogi občudovalci lepot slovenskih pokrajin obiti ta kraj.

Božja pot Kraljice rožnega venca, ali kot so ji pravili prvi častilci, Marije Tolažnice, sega daleč nazaj. Nihče pravzaprav ne ve, kdaj in zakaj naj bi se začelo božjepotništvo na ta kraj. Valvasor jo v svoji Slavi vojvodine Kranjske že imenuje stara božja pot. V nekem starem urbarju naj bi bilo zapisano, da je v cerkvi, ki je bila prednica današnje, viselo zelo veliko zaobljubljenih podob in spominkov. Ti so pričali o uslišanjih, ki so se tu zgodila na priprošnjo Marije Tolažnice. Najstarejša votivna slika med njimi naj bi imela letnico 1519. O tej cerkvici je ohranjena v ljudskem izročilu tudi pripoved, da je bila večkrat obsijana z nenavadno in čudovito svetlo bo. Z njo je hotel Bog pokazati, da si je sam izbral ta kraj.

Bleščeča zgodovina božjepotništva se je v Tomišlju začela z gradnjo novega svetišča. Domačinom so pomagali številni romarji, saj je bila prva polovica 18. stoletja zlata doba romanj pri nas. Za to cerkev je veliko prispeval tudi graščak, lastnik iškega Turna Franc Sigmund Engelshaus, po zaobljubi pa jo je dal olepšati takratni župnik (1715 do 1742) na Igu, kamor je sodil Tomišelj, Mihael Omersa. Janez Volčič piše v svoji knjigi Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega prečistega ženina svetega Jožefa takole: "Župnik Omersa je šel na Jezero (vas blizu Tomišlja) obhajat. Ko pa nazaj jaha mimo Tomišlja, se mu splaši konj ter ga verže s sedla. Obvisel je pa z eno nogo na stremenu in splašeni konj dirja z njim naprej. Strastno se derži sedla in v tej smertni nevarnosti kliče Marijo Tolažnico v Tomišlji na pomoč. In prečudno je bil rešen, nič žalega se mu ni zgodilo." V zahvalo je postal velik dobrotnik te cerkve.

Sedanjo cerkev so sezidali po letu 1720 po zgledu Marijine cerkve v ljubljanskih Križankah. Razloček je le pri zunanjščini, ta ima dva zvonika. Za desni zvonik pravijo, da je verjetno še od stare cerkve. Pročelje, ki naredi velik vtis, ko se človek po številnih stopnicah vzpenja k cerkvi, je baročno razgibano, a žal nima več poslikanega baročnega okrasja, ki se sem in tja še kaže izpod beleža. Tudi notranjščino so večkrat predelovali. Svoje je naredila vlaga, saj je okrog veliko izvirov, ki privrejo na dan izpod kraške Rakitniške planote in Krima. V cerkvi so danes trije oltarji. V glavnem je lep kip Rožnovenske Marije z Jezusom v naročju. Stranska oltarja pa sta posvečena sv. Antonu in trpečemu Kristusu, kar še priča o baročni romarski tradiciji, saj so takrat radi premišljevali o Kristusovem trpljenju.

O starih romanjih k Mariji na Tomišelj je ohranjeno poročilo, ki pravi, da so sem na rožnovensko nedeljo v oktobru romali verniki iz ižanske, šmarske, škocjanske in trnovske župnije. Trnovčani in Šentjakobčani so se do Lip pripeljali s čolni. S seboj so imeli svoj pevski zbor. V dolgi procesiji so odšli k cerkvi. Ob poti na Kurešček je prijetno tudi dandanes zaviti sem, kjer se častita sv. Anton in Rožnovenska Kraljica.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad Tomišelj, Tomišelj 22, 1292 Ig pri Ljubljani.
Satelitska slika Tomišlja in okolice.

Dostop:


z vozili do vznožja.

Glavni shodi:


"Antonova" nedelja (po 17. januarju), nedelja po prazniku Marijinega imena (po 31. maju), rožnovenska nedelja.

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Dolenjska  Ig  nadškofija Ljubljana  romarska pot  sv. Rožnovenska mati božja 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 



Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008