Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Stara gora
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Stara gora

Natisni E-pošta

Samostanska cerkev Matere božje na Stari gori

Stara gora
V deželi kaplana Martina Čedermaca, pod Matajurjem, ki ponosno kraljuje nadiškim dolinam, v katerih že trinajst stoletij žilavo ohranjajo "slovenjo" besedo, kulturo in vero Beneški Slovenci, stoji starodavna in priljubljena božjepotna cerkev Matere božje na 618 metrov visoki Stari gori in le osem kilometrov oddaljena od Čedada. Tu na meji slovanskega in latinskega sveta že od pradavnine kraljuje "stara slovenska Marija" (Madonna antica slava), kakor so ji pravili Furlani, ali kakor so jo že v 8. stoletju, dvesto let po naselitvi, imenovali Slovenci "Stara Marija". Italijani, ki prav tako radi kakor Slovenci in Furlani prihajajo sem, ji pravijo Madonna di Castelmonte.

Ze imeni Stara gora in Stara Marija povesta, da zgodovina starogorskega svetišča sega daleč v preteklost. Zgodovinarji pravijo, da je na mestu današnje cerkve stala rimska postojanka. To so potrdili tudi arheologi, ki so odkrili pri širitvi kripte ostanke stare gline. V ljudskem pripovedovanju je ohranjeno izročilo, da je na istem mestu stalo pogansko svetišče. Ko so bili ti kraji pokristjanjeni, so svetišče posvetili nadangelu Mihaelu, ki s sulico prebada hudega duha pod seboj. To je simbolično pomenilo zmago krščanstva nad poganstvom. Tako je ostal sv. Mihael zavetnik kripte pod cerkvijo, ki naj bi bila prvotno starogorsko svetišče.

Kdaj sta bila kraj in cerkev na Stari gori posvečena Mariji, ni znano. Dokument iz 8. stoletja govori o benediktinkah, ki so romale vsako leto k Mariji na goro. Za to, da so lahko šle iz samostana, so morale dobiti posebno dovoljenje iz Rima. Takrat, posebno pa v visokem srednjem veku, je Stara gora postala najbolj cvetoča božja pot v oglejskem patriarhatu. Dve listini iz let 1244 in 1247 jo predstavljata v izrednem blišču. Sem so romali verni iz bližnje okolice, pa tudi iz Goriške, Kranjske, Koroške in celo Štajerske. Oglejski patriarh je leta 1015 cerkev izročil v upravo proštu pri Sv. Štefanu v Čedadu. Ko je bila ta proštija uničena, je prešla Stara gora v roke znamenitega čedadskega kapitlja. Kanoniki tega kapitlja so ohranili v arhivu zapis, o romanju na Staro goro: "Ko pridejo romarji na pot do Gore, se zresnijo, začnejo moliti in peti svete pesmi. Navadno se pri vsakem stebru ustavijo ter opravijo desetko rožnega uenca. Zelo stara je navada, da si romarji pripravijo lesene križce, ki jih puščajo pri stebrih ali postajah. Pravijo pa, da kdor prvič roma na Staro goro, mora imeti tak križec in ga prinesti s seboj ter ga nekje sredi gore položiti k Marijinipodobl" Tudi dandanes so ob poti postavljena zelo lepa znamenja, kjer so v mozaiku upodobljene skrivnosti rožnega venca. Napravili so jih v začetku tega stoletja iz zapuščine nekega duhovnika. Ob poti so med znamenji tudi posebne lope, za katere bi kdo dejal, da so bile kapelice. V resnici dajejo zavetje romarjem, ki na Goro pešačijo.

Starogorska cerkev v današnji podobi je bila pozidana in posvečena leta 1744. Posvetil jo je oglejski patriarh Daniele Delfino. V njej so pustili čudovite marmorne oltarje, ki so bili narejeni že v 17. stoletju. Marijin kip pa je veliko starejši, iz začetka 15. stoletja. Po sodbi strokovnjakov sodi med najlepše Marijine upodobitve. Prav nič nenavadno ni, da mu pravijo slovenski romarji Lepa Marija ali pa Živa Marija.

Čudovita Marijina podoba, razgled, ki se odpira izpred starogorske cerkve, obnovljeno naselje ob cerkvi s taborskim obzidjem - so dovolj veliki razlogi, da se romarji tako radi vračajo na to božjo pot Beneških Slovencev. Posebno še, ker oskrbniki svetišča, očetje kapucini, posvečajo slovenskim romarjem zares vso pozornost. Tudi napisi in informacije v cerkvi razodevajo, da je to tudi slovenska božja pot. In kar je najlepše: romar lahko opravi spoved in romarsko pobožnost v slovenskem jeziku!
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Kapucinski samostan Santuario Castelmonte, 33040 Castelmonte (Udine), Italija, tel. 0039/432/73-10-94
ali 73-01-50.
Satelitska slika Stare gore in okolice.

Dostop:


z vozili iz Čedada.

Glavni romarski shodi:


Marijini prazniki.

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008