Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Štanga
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Štanga

Natisni E-pošta

Župnijska cerkev sv. Antona Padovanskega

Štanga
Kdo izmed naših Dolenjcev, tam doli od Ajdovca, Mirne Peči, čez Trebnje do novomeških mej, pa na Mirno in nazaj čez Št. Rupert, pa tja do Št. Janža in ves okoliš gori tostran Save, kdo izmed naših vernih Posavcev in Zasavcev, od Št. Jakoba do Zidanega mosta in Radeč, pa moravške doline, Besnice in Ijubljanske okolice, kdo od teh ne pozna sloveče božje poti pri sv. Antonu v Štangi? Tako samozavestno se je kronist spraševal v tistih letih, ko je bila Štanga med najbolj slovečimi božjimi potmi na Dolenjskem. Čas in njegovi spremljevalci so potisnili marsikje v pozabo božjo pot, h kateri so se nekdaj z vseh strani Kranjske in Štajerske zgrinjali romarji na vozovih, v procesijah in posamično k sv. Antonu Padovanskemu v Štango. Danes bi pri marsikaterem vernem Slovencu zaman iskali odgovor na kronistovo vprašanje. Drugačna vzgoja, oviranje romanj in drugih zunanjih pobožnosti, vse to je prispevalo, da je marsikatera božja pot manj znana, kot je bila nekoč. Modernemu času navkljub pa so se marsikje ne le ohranila, ampak tudi poživila romanja. Tako je tudi v Štangi.

Kraj leži na valoviti, proti soncu nagnjeni planoti med Jančami, Šmartnim in Litijo. Njegovo središče je strnjeno okoli cerkve, šolske stavbe in gostilne.

Ob sv. Antonu v Štangi je treba povedati, da je to priljubljeni frančiškanski svetnik iz Padove, in ne egiptovski puščavnik. Zanimivo pa je, da imajo romarji oba v časti.

Stara legenda o začetku božje poti v Štangi, ki se je ohranila med ljudmi, pripoveduje, da je na kraju, kjer danes stoji cerkev, pastirica pasla živino. Nekoč je našla na drevesu, ki je raslo na pašniku, obešeno podobo sv. Antona Padovanskega. Vzela jo je domov in jo spravila v skrinjo, to pa zaklenila. Ko je gnala drugi dan živino na pašo, je našla enako podobo. Zopet jo je nesla domov in spravila. Tako se je ponovilo še večkrat: ista podoba, kije bila prejšnji večer zaklenjena v skrinjo, se je drugo jutro na nerazložljiv način znašla na istem drevesu, s katerega so jo sneli prejšnjega dne. Ljudje so v tem videli znamenje, naj na kraju, kjer se je vse to dogajalo, pozidajo kapelico v čast sv. Antona Padovanskega.

Po sodbi poznavalcev je na kraju sedanje cerkve najprej stala gotska kapela ali manjša cerkev, tej so leta 1671 prizidali ladjo. Ustno izročilo pripoveduje, da je načrt naredil stiški menih, pozidali pa naj bi jo Italijani. Takrat je štangarska cerkev spadala pod prostrano šmartinsko župnijo, ki je sodila pod oblast stiškega samostana. Ta je vse do razpusta 1781 skrbel tudi za božjo pot. Cesar Jožef II., ki je ukinil številne božje poti, je prepovedal romanja tudi na Štango. Zato pa je poskrbel, da so dobili svojega duhovnika. Kljub cesarjevi prepovedi pa spomin na romanja v Štango med vernim ljudstvom ni zamrl, ampak so se ta v začetku 19. stoletja zopet poživila. To je tudi spodbudilo najslavnejšega štangarskega župnika Mihaela Slajeta, da se je leta 1880 lotil prezidave župnijske in romarske cerkve.

Cerkev, kakor jo vidimo danes, je nastala na njegovo pobudo in s prizadevanji ter darovi domačinov in mnogih romarjev. 9. julija 1894 je prenovljeno cerkev in stranska oltarja v njej posvetil škof Missia. Nekdanjo baročno opremo cerkve so prodali v Leskovec in Sela pri Višnji Gori, v cerkev pa postavili tri nove oltarje: stranska dva sta posvečena sv. Jedrti in sv. Antonu, puščavniku. Skupaj z glavnim, kjer danes kraljuje stari leseni kip sv. Antona, ju je izdelal kamnoseški mojster Toman iz Ljubljane. Glavni oltar je bil narejen in posvečen že leta 1886. Vsi kipi v oltarjih (razen lesenega) so delo kiparja Ivana Zajca. Za dodaten okras svetišču je poskrbel slikar Anton Cej, ki je v medaljonih na oboku ladje in prezbiterija upodobil sv. Antona Padovanskega kot priprošnjika v bolezni, pomočnika revnih in pridigarja.

O božji poti k sv. Antonu vedo domačini povedati marsikakšno, tudi hudomušno zgodbo, saj je znano, da je Padovanec tudi priprošnjik za možitev. V lipo pri cerkvi se po ljudskem humorju zaletavajo možitve željna dekleta, da si izprosijo moža...
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad Štanga, Velika Štanga 10, 1275 Šmartno pri Litiji.
Satelitska slika Štange in okolice.

Dostop:

z vozili do cerkve.

Glavni shodi:

sv. Anton, puščavnik (17. januar), sv. Anton Padovanski (13. junij), nedelja po godu obeh svetnikov.

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Dolenjska  nadškofija Ljubljana  romarska pot  sv. Anton Padovanski  Šmartno pri Litiji 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Janez Jasenc   | 193.189.191.xxx | 2007-09-11 11:31:27
O Štangi je nekaj poročil v različnih revijah in listinah, ki se dobijo v Arhivu Slovenija. Trenutno se zbirajo podatki, ki bodo zbrani v knjigi.
tinchii   | 89.212.178.xxx | 2008-08-22 17:34:53
štanga
tukile ie pa moi stričk župnovou
sam zdei nč ueč..
oila jani
u pundelk maš kr b-day..use nai nai..
sei se uidmo an
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008