Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Otok na Vrbskem jezeru
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Otok na Vrbskem jezeru

Natisni E-pošta

Župnijska cerkev svetih Primoža in Felicijana ter podružnica Marije Pomočnice

Otok na Vrbskem jezeru
Različni občutki in spomini nas prevzamejo, ko omenimo Koroško. Ta valovita pokrajina s slikovitimi jezeri in številnimi dolinami, z razkošnimi gozdovi in bogato rodnimi polji zbuja v obiskovalcu vselej znova občudovanje. V spominu našega naroda pa bo zapisana z grenkobo izumiranja slovenstva, ki ima v mnogočem prav na teh tleh svojo zibelko. Koroška je zibelka prve slovenske države Karantanije. Tu je tudi zibelka krščanstva in Marijinega češčenja med Slovenci. Za Modestovo cerkev pri Gospe Sveti upravičeno pravimo, da je mati vseh Marijinih cerkva med Slovenci.

Prav v istem času, ko je nastajalo svetišče pri Gospe Sveti, pa se je gradila tudi druga cerkev, posvečena Materi božji na Vrbskem jezeru. To jezero se kot razpotegnjena dolga lisa steguje zahodno od Celovca proti Beljaku. Velja za enega najtoplejših alpskih jezer in je bilo prav zato ob bregovih poseljeno že zelo zgodaj. Tu so si postavili svoje vile Rimljani, saj je mimo vodila cesta v Virunum na Gosposvetskem polju. Nazadnje so to lepo pokrajino poselili naši predniki. Vse do konca prve svetovne vojne so v škofijskih poročilih župnije
na obeh bregovih jezera veljale za slovenske. Plebiscit in načrtno ponemčevanje sta tu storila svoje. Zadnji veliki udarec pa je pohod turizma, ki izrinja slovensko besedo še tam, kjer je do danes vzdržala. Vseeno zgodovina ne bo mogla zamolčati slovenskega značaja te pokrajine. Zgovorna priča bo tudi cerkev Matere božje na Otoku.

Kakor se Gorenjska ponaša z blejskim otokom, tako se Koroška z vrbskim. Obema je krona Marijina cerkev. Dandanes je sicer vrbski Otok zaradi nasipanja ali pa znižanja jezerske gladine povezan z bregom, a še vedno nosi ime in vse značilnosti časov, ko ga je od vseh strani oblivala voda.

Ime Otok je prvič omenjeno v nemški obliki Werde med zapiski iz let 876 do 880 kot lastnina brižinske škofije. Tuje bilo eno najstarejših prafamih središč na Koroškem. Otoška župnija je segala tudi na drugo stran jezera. Zato je pri cerkvi na otoku vedno živelo in delovalo več duhovnikov. Okrog leta 977 je škof Abraham tu ustanovil kapitelj. Kanoniki so imeli nalogo, da molijo in duhovno oskrbujejo okoliške prebivalce. Po zgledu salzburške nadškofije, ki je ustanovila proštijo pri Gospe Sveti in v Brežah, je tudi brižinska ustanovila proštijo na vrbskem otoku. To je naredil znameniti škof Otto ok. leta 1138, ki se je udeležil tudi križarske vojne. Za božjo pot na Otoku je bila proštija velikega pomena zaradi bogoslužja. Prošt je lahko opravljal pontifikalno ali škofovo mašo. Škof Otto je dal zgraditi tudi drugo cerkev na otoku, namenjeno kanoniškemu bogoslužju. Imenovali so jo zimska (morda zaradi ogrevanja), kasneje pa rožnovenska. Danes v njej občudujemo ostanke lepih fresk in arhitekturo. Gornja cerkev je bila od takrat namenjena le župnijskemu bogoslužju in romarjem. To cerkev je zgradil škof Waldo v 9. stoletju. Sem je dal prinesti relikvije rimskih mučencev Primoža in Felicijana iz rimske cerkve sv. Štefana. Ta cerkev je bila tako imenitna, daje leta 1296 dobila naslov bazilike.

Od te prve cerkve je do danes ohranjena kripta pod prezbiterijem. Leta 1399 je namreč prvotna cerkev pogorela. Na njeno mesto so postavili današnjo cerkev. Kot pripovedujejo, je njena gradnja trajala kar sto let. Niso je zaman gradili tako dolgo, saj je prvovrstna gradbena lepotica gotike. Njeno lepoto poudarja tudi izbrana baročna oprema in dragocen Marijin kip, ki je predmet češčenja že 500 let.

Vse do leta 1529 je otoška cerkev pripadala brižinski škofiji. Takrat je bila dodeljena viteškemu redu sv. Jurija v Millstattu. Po 600 letih je cesar Ferdinand proštijo ukinil, vse premoženje pa je prešlo l. 1598 na jezuitski red in kasneje v škofijsko last. Zadnja desetletja je postala priljubljeno mesto, kjer se vsako leto poroči veliko parov. Romarsko oživi posebno o velikem šmarnu, ko je znamenita procesija s čolni po jezeru.

Leta 1991 so na Otoku praznovali 1100-letnico cerkve, ki je prav za Slovence veliko več kot le romarski kraj. To so sveta tla vernosti naših prednikov. Tu so se uporabljali brižinski spomeniki - naš najstarejši pisani dokument. Morda je celo nastal pri tej božji poti.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Pfarramt Maria Wörth, A-9082 Maria Wörth, tel. 0043/4273-2289
Satelitska slika Otoka in okolice.

Dostop:


z vozili do Otoka (Maria Wörth).

Glavni romarski shodi:


veliki šmaren in procesija na predvečer, Marijini prazniki.

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Avstrija  romarska pot  sv. Felicijan  sv. Primož 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008