Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Marija na Zilji
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Marija na Zilji

Natisni E-pošta

Župnijska cerkev 'Naše ljube Gospe na Zilji'

Marija na Zilji
Malo je krajev, ki nosijo tako preprosto, prijazno in lepo ime kakor prav Marija na Zilji, ki stoji v preddverju Beljaka pod Dobračem. To je tudi zelo staro krajevno ime. Prvič je zapisano že v listini benediktinskega samostana v Možacu v Furlaniji kot "plebs s. Marie de Vilach" leta 1090, dvesto let pozneje v seznamu desetin, natančneje leta 1296 pa je omenjen "plebanus (župnik) de Zelia". Nemško ime, ki je danes na vseh krajevnih tablah, stopi v pisno zgodovino šele leta 1436 kot  "ze unser frawn an der Geyl". To jezikovno zgodovino morajo poznati slovenski romarji, ko prihajajo k Mariji na Ziljo, saj je to ena najstarejših cerkva na Koroškem in tako tudi med našim narodom. V ljudski govorici se je ohranilo izročilo, da so cerkev pozidali še Ajdi. Nekateri nemški zgodovinarji bi radi dokazali, da je cerkev stala že v času Langobardov. Zagotovo lahko zatrdimo, da je bilo svetišče eno prvih v času Karantanije in je staro župnijsko središče za utrjevanje krščanstva med slovenskimi prebivalci. Do leta 1786 je sodila pod oglejski patriarhat oz. goriško nadškofijo, dolga stoletja pa je bila župnijska cerkev za mesto Beljak. O njej piše v svojih zapisih tudi Pavel Santonin, ko sta s škofom Petrom iz Caorle leta 1486 in 1487 hodila po Koroški in Štajerski ter posvečevala cerkve, ki so jih malo pred tem onečastili in izropali Turki.

Cerkev "Naše ljube Gospe na Zilji" stoji na vzvišeni terasi (ostanek ledene dobe) nad reko Ziljo, le dobre tri kilometre pred Beljakom. Obdaja jo pokopališče in zidovje, ki je bilo v starih časih veliko večje in je služilo za obrambni zid pred Turki. Sodi med cerkve s kornim zvonikom. Teh se je največ ohranilo prav na Koroškem. Zvonik, ki je danes sredi med ladjo in prezbiterijem, je nekoč služil za prezbiterij. Sedanja stavba je preživela vse viharje časa, tudi barok, ki je rad zidal in podiral. Zidana je v romansko gotskem slogu. Na njeni zunanjščini so vzidane kamnite plastike iz prve polovice 14. stoletja, ki najprej pritegnejo našo pozornost. Gre za reliefe, ki predstavljajo sv. Jurija, boje živali in menda angele iz upodobitve poslednje sodbe. Na Rimljane, ki so nekoč živeli tukaj, spominja plošča na južnisteni prezbiterija. Vsa zunanjščina z okni, obokano lopo in sklepniki ter vhodi (posebej južni s kipom Marije nad vhodom) dihajo gotsko in kažejo velik vpliv Italije. Tod mimo je vodila namreč stara pot iz Koroške proti Vratom, Kanalski dolini in Furlaniji. Na križišču teh poti in vplivov je nastal pravi umetnostni biser, kar se še posebej potrdi tudi v notranjščini.

Ziljska cerkev je enoladijska stavba s kornim zvonikom in prezbiterijem. V ladji so se delno ohranile romanske freske iz 13. stoletja. Po njih se vidi, da je bila cerkev pred obokanjem veliko nižja. Iz tiste dobe je tudi krstni kamen, ki stoji ob vhodu v kapelo sv. Ane. Večina opreme je baročne. V glavnem oltarju, ki je nastal leta 1700, stoji baročni kip Marije zavetnice s plaščem, priljubljene upodobitve, ki jo poznamo z naše Ptujske gore. Stranska oltarja pa sta posvečena Jezusu Dobremu pastirju (levi) in Smrti sv. Jožefa (desni). Kapela sv. Ane, ki je prizidana na severni strani, je bila prvotno gotska, a so jo pozneje v zgodnjebaročni maniri predelali in okrasili in ima oltar iz leta 1765. Posebne pozornosti pri opremi pa je vreden gotski krilni oltar, ki stoji v ladji ob severni steni. Gre za vrhunsko delo med oltarji te vrste. V njem je upodobljeno Marijino kronanje ter štirje dogodki iz Marijinega življenja. Strokovnjaki se ne morejo zediniti o njegovem avtorju. Pravijo, da združuje prvine tirolskih, salzburških in bavarskih mojstrov. Morda je nastal v delavnici beljaškegamojstra Luke Tausmana, ki je omenjen leta 1497. Nastanek tega oltarja postavljajo v leti 1510 in 1520. Ustno izročilo pravi, da oltar sprva ni bil pri Mariji na Zilji, ampak v grajski kapeli na Vajškri (Landskron) nad Beljakom. Marijino kronanje so leta 1700 postavili v tron glavnega oltarja in verjetno bi bili drugi deli oltarja izginili, če se k sreči v začetku tega stoletja ne bi lotili obnovitvenih del in ga zopet sestavili v krilni oltar.

Božja pot pri Mariji na Zilji je stara kot cerkvena stavba. Več kot dva ducata Marijinih upodobitev na oltarjih in stenah ziljskega svetišča pripoveduje, da je bila Marija tu vselej v posebni časti. Tu se je dolga stoletja pelo in molilo po slovensko. O tem je ohranil lep spomin tudi zadnji slovenski župnik Ksaver Meško, ki je župnikoval tukaj od 1906 do 1919.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad Marija na Zilji/Maria Gail, 18. NovemberPlatz 10, 9500 Villach, tel. 0043/4242-32116.
Satelitska slika Marije na Zilji in okolice.

Dostop:


z vozili.

Glavni shod:


veliki šmaren.

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008