Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Kropa
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Kropa

Natisni E-pošta

Podružnična cerkev Device Marije 'pri kapelci'

Kropa
Nedaleč od Marije Pomagaj na Brezjah sameva pod košato Jelovico trg Kropa. Stisnjena med gorovjem, je Kropa le proti severu odprta javnemu prometu. Skozi ozko dolino teče potok, nad katerim so hiše druga poleg druge ali druga nad drugo, ponosno nad trgom stoji župnijska cerkev. Prebivalci so večinoma delavci-trpini, ki si morajo iz razbeljenega železa kovati vsakdanji zaslužek. Tako je opisovalec Jožef Lavtižar zapisal v uvodu v opis božjepotne cerkve Matere usmiljenja "pri kapelci" v Kropi. Kropo poznamo Slovenci po izrednih kovaških umetninah, ki jih s ponosom pokažemo vsakemu tujcu, in s tukajšnjimi kovaškimi izdelki krasimo naše domove in celo cerkve.

Tisto, kar danes pritegne posebno obiskovalčevo pozornost, pa sta kar dve cerkvi. Poleg farne sv. Lenarta je na sončni strani doline v strmem pobočju nad trgom še druga, ki ji pravijo "pri kapelci", čeprav je veliko večja, kot pravi to domače poimenovanje. To je božjepotna cerkev Marije milostljivega srca ali Marije Matere usmiljenja, ki jo imajo v posebni časti.

Začetek božje poti sega v versko razgibano 18. stoletje. 29. junija leta 1707 je sedem fantičev v gozdu sredi strmega hriba, tam, kjer danes stoji cerkev, našlo na papir natisnjeno podobico z Marijino sliko. Fantje Andrej in Lovrenc Mertelj, Janez Žigan, Lenart in Andrej Popovec, Jurij Pehemb in Jurij Klemenc   so na kraju najdbe postavili šotorček iz zelenih vej, v njem pa oltar, kamor so postavili Marijino podobico. Sem so hodili dan za dnem častit Marijo. Pozornost domačinov za to pobožnost fantičev je zbudil čudežen dogodek, ko je eden od njih, šestletni gluhonemi Jurij Klemenc, spregovoril. Vedno več Ijudi je prihajalo na kraj in molilo pred podobico. Kroparji so se odločili, da bodo postavili cerkev. Pod nadzorstvom takratnega župnika Benedikta Rosenheimba so začeli kopati zemljišče in zidati. Leta 1712 je ljubljanski škof Frančišek Kaunitz blagoslovil temeljni kamen. Zidali so hitro. Že konec tega leta je imel domačin Simon Bogataj v novi cerkvi novo mašo. Veliko let pozneje, aprila 1729, ko je bila dokončno opremljena in urejena, jo je posvetil škof Sigmund Felix Schrattenbach.

Vedno več ljudi je prihajalo k Mariji v Kropo, saj so se godili številni čudeži. Posebej je božja pot zaslovela, ko je oživel mrtev otrok. Žebljar Blaž Strgar je imel deklico, ki jo je njegova žena zadušila v spanju. Žena je obljubila, da bo šla po kolenih iz Krope do "kapelce", če otrok oživi. Obljubo je spolnila, Marija pa jo je uslišala. Dete, ki je ležalo že nekaj ur mrtvo na mizi, je oživelo. Žebljar Blaž in njegova žena sta to potrdila s prisego pred takratnim kamnogoriškim županom Jožefom Kapusom. Drug velik čudež, ki so ga ohranili zapisanega, je bil, ko je spregledala slepa Jožefa Zupan...

Današnji obiskovalec se iz Krope po strmi kolovozni poti hitro povzpne z glavne ceste k Marijini cerkvi. Njena prostorna notranjščina dovolj jasno pove, da je nekoč sem prihajalo veliko romarjev. Trije oltarji (Marijin, sv. Križa in Treh kraljev) imajo sicer nekaj baročnega nadiha, so bili v prejšnjem stoletju močno predelani ali celo na novo narejeni. V letu 1858 so jo namreč temeljito predelali in povišali zvonik. Takrat so preuredili tudi notranjščino. Najlepši je seveda tron v glavnem oltarju, kjer je pod lepim baldahinom v izrezljanem in okrašenem okviru, ki ga držita angela, mala Marijina podobica, ki so jo našli in prvi počastili otroci.
Zanimivo pri kroparski zgodbi je, da je eden izmed fantov (Janez Žigan), ki so našli Marijino podobico, kasneje postal duhovnik. To je posebna potrditev božjega delovanja na tem kraju. Danes je, če primerjamo pretekla romanja, tukajšnja cerkev pozabljena božja pot. Največ častilcev se zbere na kovaški šmaren, ki je na praznik Marijinega obiskanja, 2. julija (po starem bogoslužem koledarju), ko se zberejo kovači.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad 4245 Kropa 71.
Satelitska slika Krope in okolice.

Dostop:


z vozili do vznožja, nato peš.

Glavni shodi:


Marijini prazniki, binkoštni ponedeljek, sv. trije kralji.

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Gorenjska  Radovljica  nadškofija Ljubljana  romarska pot  sv. Devica Marija 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 



Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008