Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Gorica pri Kočevskih Poljanah
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Gorica pri Kočevskih Poljanah

Natisni E-pošta

Podružnica Marije, pomočnice kristjanov

Gorica pri Kočevskih Poljanah
Marsikateri Marijin častilec še ne ve, da ima tudi Dolenjska svoje Brezje, in sicer že celih 300 let. - Tako začenja svoje pisanje o božji poti pri Mariji Pomočnici na Gorici pri Kočevskih Poljanah zgodovinar in župnik Ivan Veider v Bogoljubu leta 1931. Takrat, ko jo je opisoval Veider, je bila to božja pot kočevskih Nemcev, ki so v večini živeli v Poljanah, ter Slovencev iz Toplic in okolice. Razmere so se v zadnjih šestdesetih letih močno spremenile. Na Kočevarje zdaj spominja le še krajevno ime Poljane, tudi božja pot, ki je bila v preteklosti cvetoča, je danes bolj znana le prebivalcem okoliških vasi proti Dvoru, Črnomlju in Novemu mestu kakor pa širši Dolenjski.

Gorica leži na 250 metrov visoki terasi, od koder je lep pogled po Črmošnjiški dolini, ki se prav tu razširi in steza proti Soteski, kjer zavije Krka v smeri k Novemu mestu. Najlepši pogled nanjo se nam ponudi s "partizanske magistrale", ki pelje od soteškega gradu proti Beli krajini. Mogočen zvonik, pokrit s sicer preprosto štirikapno pločevinasto streho, in okrogla cerkvena stavba kažeta na razkošno baročno zasnovo cerkve, ki so si jo v preteklosti lahko privoščili le tam, kjer so imeli bogate dobrotnike, ali pa požrtvovalne romarje. Na Gorici so cerkev sezidali hvaležni romarji, ki so prihajali iz bližnje Kočevske in od vseh strani Dolenjske. V zasnovi cerkev spominja na Novo Štifto pri Ribnici, saj je osmerokotna stavba z bifornimi okni, ob prezbiteriju pa ima prizidan visok, daleč viden zvonik.

O cerkvi Marije Pomočnice na Gorici prvi piše Janez Vajkard Valvasor, ko pravi: "Cerkev Marije Pomočnice je še ena nova, šele pred sedmimi ali osmimi leti zgrajena cerkev." Letnica njene izgradnje naj bi torej po Valvasorju bila 1680. Zvonik je bil verjetno prizidan pozneje. Nosi letnico 1710. V istem stoletju so tudi prezidali prezbiterij in v prejšnjem (18.) naredili še novo vhodno lopo. Zakaj je tu nastala božja pot, ni znano. 0 njej se je po odhodu Kočevarjev ohranilo le malo zapisov. Nekateri menijo, da je pred današnjo baročno lepotico na istem mestu stala že njena gotska prednica, kar je verjetno, saj so se Kočevarji v teh krajih naselili med prvimi, že pred več kot 600 leti. O njeni veljavi danes najbolj zgovorno pripoveduje njena lepa oprema.

Cerkev ima tri oltarje. Posebno zanimiva sta glavni in stranski, ki sta dragoceni baročni deli. Po sodbi strokovnjakov naj bi nastala ob koncu 17. ali v začetku 18. stoletja. V glavnem oltarju kraljuje kip Marije Pomočnice. Marija, upodobljena v naravni velikosti, sedi na prestolu in v naročju drži božje Dete. Jezus z eno roko boža Marijo, z drugo pa blagoslavlja častilce. Marijo in Jezusa obdaja šest angelov, ki igrajo na različna glasbila. Po zapisu izpred vojne je bilo nekoč okrog trona kar dvanajst angelov z glasbili - ta nebeški orkester pa je nekdo močno "zredčil". Tudi stranski oltar Svete Trojice je delo istega rezbarja in prav tako bogat v okrasju. Baročni kiparji so bili izvirni mojstri, ko so delali pašo za oči...

Kako so nekoč romali Ijudje v procesijah na Gorico, pripoveduje že pisec prve knjige o Marijinih božjih poteh, Volčič. Pravi, daje tlak v prezbiteriju, sestavljen iz kamnitih plošč, že docela zglajen zato, ker so ga zgladili romarji, ki po kolenih drsajo okoli oltarja. Župnik Veider je zapisal, da je na zadnjem jesenskem shodu opazil šestletno deklico, ki je sama prišla na Gorico in šla več kot desetkrat nepretrgano okoli Marijinega oltarja po kolenih. Le kadar je prišla spet sredi oltarja pred Marijo, je obstala. Dvignila je roke in molila k Mariji... Taki romarji so danes povsod redkost, ne le med otroki, tudi med odraslimi. Domačini pripovedujejo, da se je nekoč na Gorici zbiralo ob shodih prav toliko romarjev kakor dandanes na Trški gori pri Novem mestu. Tistih časov tukaj ni več, vendar pa nikomur ne bo žal, če bo v Podturnu zavil po ozki asfaltni cesti, ki ga bo pripeljala prav do cerkve. Obkrožena z vinogradi, je v sončnem dnevu značilna podoba naše Dolenjske.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad Toplice, Zdraviliški trg 6A, 8350 Dolenjske Toplice.
Satelitska slika Gorice pri Kočevskih Poljanah in okolice

Dostop:


z avtom (Podturn - Cerovec - k cerkvi).

Glavni shodi:


velikonočni in binkoštni ponedeljek, velika in mala maša.

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Dolenjska  Dolenjske toplice  romarska pot  sv. Marija Pomočnica  škofija Novo mesto 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008