Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Devica Marija v Trnju
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Devica Marija v Trnju

Natisni E-pošta

Podružnična cerkev Matere božje

Devica Marija v Trnju
Ko se čez Jezersko spustimo v kraje našega Korotana, ki se jih neizbežno loteva ponemčevanje, se nam ob vsej upravičeni žalosti nad tem zbuja tudi ponos, saj slovenskega pečata, ki ga dajejo imena, podobe, predvsem pa zgovorna zgodovina, nikoli ne bodo popolnoma izgubili, pa naj bo nemški pritisk še tako hud. Med take kraje lahko štejemo tudi Železno Kaplo. Dolgo so ji pravili Slovenska Kapla, šele leta 1890 je dobila ime Železna Kapla, ker so tu skladiščili železo, ki so ga nato prevažali čez Jezersko v kranjske železarne.

Nedaleč od današnje župnijske cerkve sv. Mihaela, nad cesto, ki vodi proti Velikovcu in Celovcu, je obdana s terasastim pokopališčem nekdaj zelo znana in priljubljena božjepotna cerkev Device Marije v Trnju. Legenda pravi, da je tam, kjer zdaj stoji cerkev, nekoč raslo grmovje in trnje. Tu so pastirji pasli ovce in nekega dne opazili, da jim ovce izginjajo. Ko so jih šli iskat, so jih našli klečeče na mestu, kjer zdaj stoji cerkev. To se je ponavljalo redno vsako soboto po novi luni. Takrat se prikazovala na tem kraju Marija v beli obleki in se sprehajala po trnju sem in tja. Ljudje so spoznali, da Marija na tem mestu želi imeti cerkvico. Kar hitro so jo postavili, zaustavilo pa se je, ko bi morali postaviti vanjo Marijino podobo. Te niso imeli. Pa jim je spet prišlo naproti nenavadno naključje. Vozniki gostilničarja iz Kaple so bili prav takrat v Italiji po vino. Ko so se odpravljali domov, je k njim pristopil mož in jim na voz naložil Marijin kip ter naročil, naj ga puste tam, kamor ga bodo konji sami peljali in z vozom obstali. Druga legenda pravi, da je neki Korošec srečal te voznike iz Kaple v Italiji. Po naročilu v sanjah je naredil lep Marijin kip in ga izročil voznikom iz Kaple, ki jih je prepoznal iz sanj. Ko so vozniki prispeli domov, se konji niso ustavili pred domačo hišo, ampak so peljali naravnost na grič in obstali pri trnju.

Ta zgodba spominja na podobne, ki jih srečamo pri drugih božjih potih. Posebnost kapelske božje poti je njena starost, ki je izpričana s pergamentno listino z dne 19. oktobra 1336. V njej oglejski patriarh Frančišek potrjuje, da je tega dne posvetil to Marijino cerkev. Cerkev so prezidavali in lepšali še po tem. V začetku 16. stoletja so okrasili njeno zunanjščino z lepimi freskami Marije na trnovem grmu, Marijine smrti, Žalostne Matere božje in sv. Krištofa. Gotski stavbi so v prejšnjem stoletju prizidali kapelo sv. Ane, ki je nekoč stala samostojno ob cerkvi, in zakristijo. Kljub nekaterim spremembam pa še danes zbuja mogočen videz utrjenega kraja, ki je kljuboval Turkom tudi takrat, ko so pridrli do Kaple in jo požgali. Poseben okras cerkve je baročni glavni oltar z Marijinim kipom. Naredil ga je Mihael Striger leta 1794. Posebnost je Marijin kip, ki ga po baročnih običajih oblačijo. Stara slovenska pesnitev v zvezi s tem pripoveduje o grajskem oskrbniku, ki je Mariji z leve roke vzel dragocen prstan in ga podaril svoji ženi. Ta je še isto noč umrla. Jezni oskrbnik je zato poslal hlapca, naj Mariji odseka obe roki. Ko je to storil, sta se mu posušili obe roki. Pa oskrbniku še ni bilo dovolj. Sam je šel v cerkev in potegnil Marijin kip z oltarja, strgal obleko ter pometal zahvalne podobe s sten.

Z Marijino obleko je v zgodovini tega svetišča povezana dolga zgodba, ki kaže vztrajnost in pogum Marijinih častilcev ter navezanost ljudi na stare navade. Cesar Jožef II. je leta 1784 prav na veliko mašo dal zapoved, naj se poberejo Marijine obleke in vsa votivna znamenja iz cerkve Marije v Trnju. Ko so ljudje to opazili, so razjarjeni prišli nad župnika in ta je moral popustiti. Ljudje so vse namestili nazaj in začeli cerkev stražiti. Vrstili so se državni pritiski na župnika in krajevne veljake, a brez uspeha. Duhovnikom so celo prepovedali, da bi vodili pobožnosti. Ljudje so vztrajali in sami prepevali in molili. Posredovati je hotel komisar iz Celovca z 22 vojaki, a se je ustrašil množice pred cerkvijo. Podobno je bilo, ko je prišel izpeljat cesarski ukaz prošt iz Dobrle vasi. Od njega so si ljudje izprosili dovoljenje, naj vse ostane pri starem. Oblasti so omagale in pustile vse tako, kot je bilo. Ta dogodek je še bolj pripomogel k zbiranju romarjev pri Mariji v Trnju. In tako se množično zbirajo še danes.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad Železna Kapla/ Eisenkappel 71, 9135 Železna Kapla/Eisenkappel, tel. 0043/4238-319.
Satelitska slika Železne Kaple in okolice.

Dostop:

z vozili do vznožja, nato peš.

Glavni shodi:

Marijini prazniki.

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Avstrija  romarska pot 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008