Domov arrow Novice arrow Romarske cerkve arrow Brezje nad Žetalami
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Brezje nad Žetalami

Natisni E-pošta

Podružnica Marije Tolažnice

Brezje nad Žetalami
Na južnih obronkih Haloz, ob zeleni dolini Rogatnice pod Donačko goro in Macljem, na katerem teče meja s sosednjo Hrvaško, je veliko takega, kar je vredno videti. Med najbolj slikovitimi kraji pa je prav gotovo romarska cerkev Marije Tolažnice v Brezju v Čermožišah, še bolje nad Žetalami.

V žetalski župniji je več starih in zato tudi zanimivih cerkva. Ko se z rogaške smeri mimo Donačke gore spustimo v dolino Rogatnice, nas najprej pozdravi baročni zvonik s cerkvijo Marije Tolažnice. Preden zavijemo s ceste po kolovozni poti k njej, na levi zagledamo staro cerkev sv. Sebastijana. Z njo so povezane zgodbe o Turkih, ki so imeli v njej hlev za svoje konje, ko so se ob ropanjih po Halozah utaborili v Žetalah. V spominu ljudi pa je ostala tudi po sv. Sebastijanu, ki je bil priprošnjik vedno znova, ko so divjale po teh krajih kužne bolezni in jih ni bilo mogoče ustaviti drugače kakor z molitvijo. Pot nas pelje k cerkvi Marije Tolažnice. Knjige pravijo, da stoji v Brezju v Čermožišah pri Žetalah. Od takrat, ko je kraj dobil ime po brezah, pa do danes se je podoba griča, na katerem stoji, zelo spremenila, saj tu vidimo več sadnih in drugih dreves kakor pa brez. Zelo lepa lega na 385 nadmorske višine daje cerkvi poseben čar. Od tod se tudi najlepše vidi po dolini Rogatnice, ki je v zgodnji pomladi, ko vse zacveti in ozeleni, kakor cvetoč vrt.

Med žetalskimi cerkvami je božjepotna cerkev Marije Tolažnice pravzaprav najmlajša. Pozidali so jo šele v letih od 1717 do 1725. Pravijo, da so bile povod za gradnjo kužne bolezni, ki so razsajale v Halozah. Veliko Ijudi je umrlo, zemlja je opustela. V hudi stiski so se Ijudje zaobljubili k Mariji. Razlog več naj bi bili čudežni dogodki vrh griča, kjer danes stoji cerkev. To potrjujeta kronika in Ijudsko izročilo. Pravijo, da je na griču pasel pastir čredo volov. Večkrat se mu je zgodilo, da je čreda izginila, in ko jo je iskal, jo je našel klečati pod brezo. Tudi pastirček je začel zahajati na ta kraj. Nekočje tam zagledal prikazen: Marija mu je povedala, da je to milostni kraj, kjer bo delila milosti. Pastir je tekel in to povedal Ijudem. Ko se je razvedelo po okolici, so sklenili pobožni Ijudje postaviti kapelico. Vanjo so dali Marijino podobo. Tedaj pa je začela razsajati po dolini huda kuga. Tudi v pastirčkovo družino je prišla bolezen, umrli so vsi razen matere in pastirčka. Nazadnje se bolezen loti tudi fantička in ga umori. Žalostna mati se odpravi v žalosti s truplom mrtvega sina k Marijini kapelici v Brezje in tam se zgodi čudež: sin se ozdravljen zbudi. Ko se je to razvedelo, so začeli prihajati sem tudi drugi bolniki in mnogi so bili uslišani...

Ta legendarna zgodba, ki je ohranjena tudi v verzih, pripoveduje o veliki Marijini priprošnji in moči, ko gre za stiske ljudi. Prav to je bilo najbrž tisto glavno, kar je spodbudilo rogaškega gospoda Seifrida plemenitega Eggenberga, da je pod žetalskim dušnim pastirjem Jurijem Kosom začel graditi baročno svetišče in ga leta 1725 uspešno končal. Načrte za cerkev je verjetno napravil mariborski arhitekt Janez Fuchs starejši. Gradbenik je napravil prostorno ladjo, ki ima na obeh straneh po tri kapele in nad njimi še empore. Tako je pridobil veliko prostora za romarje. Ker je bilo zemljišče dokaj strmo, stoji prezbiterij kar za šest stopnic više kakor ladja. Tudi ta je zelo prostoren in vanj vodijo poleg zakristijskih še ena stranska vrata. Najlepša je oltarna oprema. Razkošni oltar z milostnim Marijinim kipom je zares lepo rezbarsko in pozlatarsko delo. Njemu podobni so drugi stranski oltarji v šestih kapelah in prižnica. Žal so bili tudi tu že na delu tatovi, ki siromašijo našo domovino. Sem in tja se opazi, da manjka kakšna lepa umetnina. Kljub temu je cerkev pravo baročno doživetje nebes v vsej gloriji s svetniki, angelci in zlatim okrasjem, ki je privabljalo romarje in obiskovalce. Tudi dandanes. Na "jarmek", na Jernejevo nedeljo, ko je glavni shod, sem priromajo Haložanci in vsi, ki poznajo Marijo v Brezju.
Avtor: Franci Petrič
Foto: Marjan Smerke
Informacije:

Župnijski urad 2287 Žetale 3
Satelitska slika Brezja nad Žetalami

Dostop:


z avtom do cerkve.

Glavni shodi:


"jarmek" (jernejeva nedelja - zadnja v avgustu), Marijini prazniki.

Slovenske božje poti

Vrhunska monografija
v kateri je predstavljeno
205 slovenskih
romarskih poti.

Cena 65 €


Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

romarska pot  sv. Marija Tolažnica  Štajerska  škofija Maribor  Žetale 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008