Kam.si blogi

Lan je zelo uporabna rastlina, ki jo gojijo po vsem svetu. Po določenem postopku pridobijo iz lana vlakna in lanene niti za izdelavo platna. Z gojenjem lana in tkanjem platna na ročnih statvah, se pri nas ukvarja tudi družina Cvitkovič iz Adlešičev, pri Črnomlju, v Beli krajini, v svoji lepo urejeni Hiši platna. Lanena vlakna pa so uporabna tudi v medicini. Iz njih izdelujejo kirurške niti.

Lanena polja so zelo lepa, ko cvetijo so videti kot modra preproga. Modri cvetovi pa so na ogled zelo kratek čas, v nekaj dneh se zaprejo in polje izgubi svoj modri čar.

V mislih imam Belo krajino, na skrajnem jugovzhodu Slovenije, na Dolenjskem . Ko smo se, na izletu, peljali po tem lepem koncu, smo lahko občudovali cele nasade vitkih belih brez. Nekateri pravijo, da je pokrajina prav po njih dobila svoje ime, bolj verjetno pa je, da je ime dobila po beli platneni narodni noši.

Platno so nekoč belokranjke same izdelovale. Danes je možno videti izdelavo platna samo še v etnografskih delavnicah. Eno tako delavnico smo obiskali v Adlešičih, ob reki Kolpi .   Ogledali smo si hišo platnenih izdelkov, kjer nam je gospa Cvitkovič predstavila cel proces od sejanja lanu, do izdelave preje in na ročnih statvah demonstrirala tudi izdelavo lanenega platna. Zelo dolg in počasen proces.

Uskoki ali Vlahi, tako so Slovenci poimenovali pribežnike srbskega, hrvaškega in vlaškega porekla, ki so se med 15. in 17. stoletjem umaknili iz svojih domov, zaradi turških napadov. Del Uskokov se je naselil na Krasu, drugi del pa v okolici Metlike in Adlešičev, na področju današnje Bele krajine .

Janez Vajkard Valvasor je pribežnike pojmoval kot enotno skupnost, s skupnim jezikom, vero, kulturo in medsebojno povezanostjo. Danes nekateri med njimi zatrjujejo, da imajo srbske korenine, drugi hrvaške in tretji slovenske.