Domov arrow Vsi blogi arrow tagsarrow Ljubljana
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Kam.si blogi

Blogi uporabnikov spletne skupnosti portala Kam.si

Tag >> Ljubljana
Mar 07
2009

Lili Novy

Posted by svetlana in zgradbapesnikna danasnji danLjubljana

 

Lili Novy, pesnica in prevajalka, je umrla na današnji dan, 7. marca 1958, v Ljubljani. Rodila pa se je 24. decembra 1885 v Gradcu kot Lili pl. Haumeder, v bogati plemiški družini, očetu avstrijskemu plemiču in materi iz premožne slovenske meščanske družine. Ko ji zgodaj umre oče, se z materjo preselita h dedu v hišo na Starem trgu 11 a, ki stoji ob Ljubljanskem gradu . Ded je bil tudi prijatelj pesnika Franceta Prešerna, ki je v tistem času ustvarjal v hiši na bližnji Rožni ulici.

Lili Novy je sprva pesnila v nemškem jeziku, kasneje pa tudi v slovenskem, tako da je postala dvojezična pesnica. Izdala je zbirko pesmi Temna vrata, po njeni smrti pa je izšla še zbirka pesmi Oboki. Pisala je tudi za otroke in mladino: Mojca in živali, Pika poka, Majhni ste na tem velikem svetu. Bila je tudi odlična prevajalka. Sprva je prevajala pesmi Otona Župančiča v nemščino, nato pa še Sonetni venec, Franceta Prešerna.

Mar 06
2009

Josip Stritar

Posted by svetlana in Slovenijapisateljpesnikna danasnji danLjubljana

   

Josip Stritar, slovenski literarni kritik, pisatelj in pesnik, se je rodil na današnji dan, 6. marca 1836, v Podsmreki pri Velikih Laščah. Po maturi na ljubljanski gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral klasično jezikoslovje in tam je preživel tudi večino svojega življenja. Za razliko od Josipa Murna in Dragotina Ketteja, ki sta živela in ustvarjala v revščini, se je Josipu Stritarju kar dobro godilo, predvsem po zaslugi premožnih staršev dunajskih srednješolcev, ki so ga zelo cenili, saj je bil eden najboljših domačih učiteljev. Stritar je bil uglajen, miren, pameten in spravljiv človek, zaradi česar je bil zelo dobro zapisan tudi pri profesorjih.

Njegovo prvo literarno delo je bilo spremna razprava za prvi ponatis Poezij Franceta Prešerna, za kar sta ga leta 1866 pridobila Fran Levstik in Josip Jurčič. Po tem začetku pa je začel pisati kritike, eseje, pesmi in pripovedi, urejal pa je tudi literarni  časopis Zvon. Leta 1873 je postal suplent, to je namestnik ali profesorski pripravnik, nato pa tudi profesor na Dunaju. Leta 1901 se je upokojil in se preselil v Rogaško Slatino, kjer je živel vse do svoje smrti, 25. novembra 1923.

Mar 05
2009

Hostel številka 1 na svetu

Posted by svetlana in zgradbaSlovenijaLjubljana

Hostel številka 1 na svetu

 

Nedaleč stran od Narodnega muzeja Slovenije in Sokolskega doma stoji zelo zanimiva, v močno rdečo in vijolično barvo odeta zgradba. To je ljubljanski hostel Celica, ki stoji na Metelkovi ulici. Nekoč so bili tu vojaški zapori, ki so jih postavili leta 1882  in po njih je hostel Celica tudi poznan po celem popotniškem svetu, kajti pri obnovi zgradbe, so ohranili 20 celic, ki imajo še vedno rešetke na oknih in vratih. Celo zgradbo so umetniško preoblikovali, pri čemer je sodelovalo več kot osemdeset domačih in tujih umetnikov. Projekt obnove sta omogočila Mestna občina in študentska organizacija Ljubljana. Hostel Celico uvrščajo med najsodobnejše hostle v Sloveniji, Lonely Planet, ki je založnik turističnih vodnikov, pa je Celico, v rubriki »Hippest  hostels« ali najpopularnejši hostli, uvrstil na prvo mesto na svetu.

Mar 04
2009

Josip Murn Aleksandrov

Posted by svetlana in SlovenijaPrimorskapesnikna danasnji danLjubljanaGorenjska

 

Josip Murn Aleksandrov, slovenski pesnik, se je rodil na današnji dan, 4. marca 1879, v Ljubljani, kot nezakonski sin Marije Murn iz Lahovč pri Cerkljah na Gorenjskem. Zaradi revščine, v kateri sta živela, je Josipa pri štirih letih prevzela materina daljna sorodnica, s katero sta se preselila v ljubljansko cukrarno, kjer je Murn preživel večino svojega življenja.

Tu je spoznal še ostale tri predstavnike moderne: Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja in Otona Župančiča.

Mar 03
2009

Šestica

Posted by svetlana in zgradbaPrimorskaPrekmurjePohorjeLjubljanahrana

 

Mala, simpatična hiša v središču Ljubljane, nasproti nebotičnika, na Slovenski cesti, je bila že od nekdaj gostilna. Na začetku je bila skromna s slamo krita zgradba in tu so se ustavljali furmani, ki so prevažali z vozovi blago z Dunaja proti Primorski in Trstu in nazaj. Prvi zapis o gostilni se je pojavil leta 1670 in tudi Janez Vajkard Valvasor jo je umestil na svoj zemljevid. Kot pravi začetek gostilniške dejavnosti štejejo leto 1776.

Ime gostilne pa izhaja iz leta 1805, ko je Ljubljana dobila imena ulic in hišne številke. Imena ulice so se večkrat  spremenila, toda hišna številka je vedno ostala šest. Od tu tudi ime Gostilna Šestica, čeprav v novejšem času nosi številko štirideset.

Mar 02
2009

Ljubljanski nebotičnik

Posted by svetlana in zgradbaSlovenijaLjubljanakamnikgradarhitekt

 

Nebotičnik številka ena stoji na vogalu Slovenske in Cankarjeve ulice v Ljubljani. Načrte zanj je naredil slovenski arhitekt Vladimir Šubic, po naročilu Pokojninskega zavoda in ob »privolitvi« arhitekta Jožeta Plečnika , da na tem mestu lahko stoji tako visoka zgradba. Tu je nekoč stal srednjeveški samostan in pri izkopu za temelje nebotičnika so našli vodnjak iz 13. stoletja. Za gradbeno izvedbo tega velikega projekta je skrbel slovenski stavbenik Ivan Brecelj s svojo Ljubljansko gradbeno družbo, na kratko LGD. Uspešen gradbenik je rad podpiral umetnike tedanjega časa in njegova družina, imel je šest otrok, še danes hrani pisma Jožeta Plečnika in Frana Saleškega Finžgarja.

Ljubljanski nebotičnik so postavili med leti 1931 in 1933. V njegovo temelje so vklesali pesnitev Otona Župančiča . V tistem času je bil, s svojimi 70-imi metri, najvišja stavba na Balkanu. Od pritličja pa do petega nadstropja zasedajo prostore trgovina in pisarne, od 6. do 9. nadstropja so stanovanja, na vrhu pa je bila nekoč kavarna s čudovitim razgledom na Ljubljano, Ljubljanski grad pa vse do Kamnika in Kamniških Alp. Želja ljubljančanov je, da se restavracija na tako elitnem mestu znova in čim prej obudi.

Mar 01
2009

"Dediščina Ljubljanice"

Posted by svetlana in vrhnikarazstavamuzejmnenjeLjubljanicaLjubljana

 

Ljubljanica, kulturna dediščina reke je naslov izredno zanimive razstave, ki sem si jo danes ogledala v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani. V atriju muzeja je razstavljenih okoli tisoč najdb iz celotne struge Ljubljanice. Če kar naštejem imena krajev kjer so našli največ predmetov: Zalog, Vevče, Fužine, Breg, Livada, Podpeč, Bevke in Vrhnika. Poleg predmetov si lahko na velikih LCD ekranih ogledamo tudi kratke filmske upodobitve o reki in tudi o živem svetu v njej.

Najstarejše najdbe izvirajo iz srednje kamene dobe, kar nekaj jih je tudi iz bakrene in bronaste dobe, ko so na naših tleh nastajala koliščarska naselja . Na razstavi je veliko keramičnih posod, vrčev in čaš. Lepo je ohranjena keramična amfora iz 1. stoletja, najdena na Vrhniki. Celo deli steklenih posod, steklenice najdene v Črni vasi. Blizu Gruberjevega prekopa pa so našli železni meč in čelado iz konca 16. stoletja.

Feb 27
2009

Ljubljanski zeleni prstan

Posted by svetlana in naravamuzejLjubljanagrad

 

 

Konec petdesetih let se je v Ljubljani pojavila zamisel, da bi s primernimi označbami ohranili spomin na med vojno okupirano Ljubljano. Že 23. junija 1957 je bil organiziran prvi pohod po trasi nekdanje žične zapore. Na mestih, kjer so nekoč stali bunkerji, so postavili osmerokotne stebre in skupaj jih je bilo kar stodva.

Ljubljanski zeleni prstan so poimenovali Pot spomina in tovarištva. Pot je v največji možni meri sledila poteku žice. Danes je to sprehajalno rekreativna pot, ki jo uporablja staro in mlado, za sprehode, rekreativni tek ali kolesarjenje. Pot je peščena, ponekod poteka tudi po asfaltu, obdaja pa jo drevored. Pot je edinstvena  tudi v evropskem merilu. Spomnim se izjave švicarskega turista da, če bi Švica imela tako pot okoli kakšnega mesta, bi za to gotovo zvedel cel svet. Koliko jih ve za našo pot, pa ne vem.

Feb 25
2009

Koliščarji

Posted by svetlana in Slovenijamuzejmnenjemestna hisaLjubljanajezerobarje

 Kakšna domovanja so imeli koliščarji, si lahko ogledamo samo še v muzejih, med katerimi je tudi Narodni muzej Slovenije v Ljubljani. To je tisočletja stara kultura, ki si je svoje domove postavljala na vodi. Lesene kolibe so bile zgrajene na lesenih kolih, ki so bili zabiti v dno jezera. Koliščarji so se preživljali s poljedeljstvom in lovom, redili pa so tudi živali. Izdelovali so tudi zelo lepe keramične izdelke za domačo uporabo.

Prvo koliščarsko naselbino so pri nas odkrili na Ljubljanskem barju, v bližini današnjega Iga, leta 1875. Tudi v novejšem času skorajda ne mine leto, da ne bi na Ljubljanskem barju našli kakšen predmet iz dobe  koliščarjev. Nedavno so našli os dvokolesnika, ki šteje za najstarejšo najdbo te vrste na svetu.

Feb 24
2009

Bartol

Posted by svetlana in pisateljna danasnji danLjubljanaknjigakamnik

   

Široki krog bralcev je pisatelja Vladimirja Bartola spoznal ob velikem uspehu njegovega romana Alamut, ki ga je ta doživel v tujini. Vladimir Bartol se je rodil v meščanski družini, na današnji dan 24. februarja 1903 pri Svetem Ivanu pri Trstu, tik za slovensko mejo, kot tretji izmed sedmih otrok. Njegova mama Marica Bartol je bila pisateljica in urednica prve ženske revije pri nas imenovane Slovenka. V začetku dvajsetih let se je družina preselila v Ljubljano, kjer je maturiral in študiral biologijo, geografijo in filozofijo, kasneje pa še psihologijo in psihiatrijo, kar je s pridom uporabil v svojih romanih. Alamut je njegovo najpomembnejše življensko delo, ki ga je začel pisati leta 1936 v Kamniku. Delo je zgodovinsko, psihološko in celo filozofsko. Ob izidu pa roman ni požel velikega navdušenja med bralci pa tudi med tedanjimi kritiki ne. Po mnenju nekaterih je Bartolovo najboljše delo, zbirka zgodb z naslovom Al Araf. Vladimir Bartol je umrl 12. septembra 1967 v Ljubljani.

Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008