Kam.si blogi

23. aprila 2010 bo Ljubljana ta naslov prevzela od mesta Bejrut. V letu knjige se bo v prestolnici zvrstilo okoli dvesto različnih dogodkov. Začelo se bo s slovesnim dvigom zastave pred Mestno hišo na Mestnem trgu, ostalo dogajanje pa se bo razdelilo na več tematskih sklopov.

Pomembna pridobitev je Trubarjeva hiša literature na Ribjem trgu. Najstarejša hiša v Ljubljani, v kateri je nekaj časa prebival prvi slovenski pisatelj Primož Trubar, bo nov prostor za branje in kulturne dogodke. Dobili bomo tudi nov kulturni časopis, ki bo izhajal na 14 dni. Knjižnica pod krošnjami, ki trenutno domuje v tivolskem rastlinjaku, se bo razširila na še več mestnih točk, kjer bomo lahko brali.

Skratka, leto knjige, ki je pred nami bo prav gotovo pestro in zanimivo.

V dneh od 12. februarja do 3. marca 2010, ko v Kanadi poteka olimpijada, je tudi Slovenija dobila svoji olimpijski mesti. Ljubljana in Maribor sta olimpijsko vzdušje preselili tudi v naše kraje.

V Ljubljani je središče dogajanja Prešernov trg z velikim odrom za nastopajoče in pa stranske ulice. Po Stritarjevi ulici smo se lahko, med Plečnikovim Tromostovjem pa skoraj vse do Mestne hiše, preizkusili v smučarskem teku. Ob Ljubljanici pa je na voljo preizkus v nam malo manj znanem športu na ledu carlingu. Vse dni pa smo lahko na velikem ekranu spremljali in navijali za slovenske športnike in držali pesti, da se z našo bronasto in jekleno Petro Majdič vse dobro konča.

Danes, 28. februarja 2010 ob 16.30 pa bomo na Prešernovem trgu pozdravili Tino Maze, dobitnico dveh olimpijskih srebrnih medalj. Prav posebno slavje pa ji seveda pripravlja njeno rojstno mesto Črna na Koroškem.

Ni prav veliko manjkalo, pa bi alpskega kozoroga lahko opazovali samo še v Živalskem vrtu Ljubljana ali pa v katerem drugem v tujini. Do sredine 19. stoletja so namreč kozorogi v Alpah izumrli. Živeli so le še v rezervatu italijanskih kraljev, tako da so vsi današnji alpski kozorogi modre, kraljevske krvi, saj so njihovi potomci.

Da alpski kozorog danes prebiva tudi v slovenskih Alpah, gre zasluga nemškemu baronu Juliju Bornu, ki jih je konec 19. stoletja naselil v Karavankah. Danes v Sloveniji živi okoli 200 alpskih kozorogov.

Kozorogi živijo visoko v gorah. Na skalnatih pobočjih se odlično znajdejo, ko skakljajo iz skale na skalo. Tako gibanje jim omogočajo parklji, ki so prilagojeni za gibanje po takem terenu. Prav ta njihova lastnost pa jih tudi rešuje pred plenilci, ki prežijo nanje.

Dnevi bodo vse daljši, tudi sonca bo vse več in lahko se bomo odpravili na enodnevne izlete ali pa tudi daljše. Idejo lahko najdemo v knjigi Slovenija turistični vodnik ali pa na bližajočem se sejmu Turizem in prosti čas. Sejem se bo odvijal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, od 21. do 24. januarja 2010.

Na sejmu se bodo predstavili turistični kraji Slovenije, s svojimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, pa seveda s predstavitvijo kulinarike svojega kraja. Ta del je za obiskovalce še posebej zanimiv, če se spomnim na sejem v prejšnjih letih. Lahko smo poskusili znamenito gibanico iz Prekmurja, pa sir pridnih sirarjev iz okolice Tolmina, kraški pršut, različne sladice, če se omejim samo na tisto, kar je bilo najbolj všeč meni.

Na sejmu Turizem in prosti čas se bodo predstavile tudi tuje turistične destinacije kot so Hrvaška, Srbija, Makedonija, Turčija in Španija. Dobili bomo veliko idej za prosti čas in pa za aktivno preživljanje počitnic.

Knjiga je zelo lepo darilo in jaz se takega darila vedno zelo razveselim. V veselem decembru, ko je obdarovanje na višku, sem jaz dobila knjigo, ki je bila že nekaj časa na mojem nakupovalnem seznamu: Slovenija turistični vodnik. To je pregleden in obsežen vodnik po Sloveniji in je razdeljen na več poglavij.

Prvi del vsebuje opise slovenskih krajev, njihove kulturne in naravne znamenitosti, kratko zgodovino kraja, kulturno dediščino in izlete po bližnji in širši okolici. Preden se odpravimo na Bled, v Koper, Piran, na Ptuj ali pa v Triglavski narodni park, si lahko v turističnem vodniku pogledamo, kaj vse moramo v tem kraju videti.

V drugem delu, ki je tudi najobsežnejši  nam vodnik ponuja različne smeri za izlete in raziskovanje naše lepe Slovenije. Na primer smer Ljubljana-Postojna-Sečovlje. Vodnik nas opozori na bisere ob poti, kot je tehniški muzej Bistra, pa Planinsko polje, Postojnska jama, mesta Slovenske Istre, Koper, Izola in Piran in na končni postaji te smeri še Sečoveljske soline.

Ko je leta 1880. prenehal izhajati Zvon, ki ga je urejal pisatelj Josip Stritar, je začela pod vodstvom Frana Levstika izhajati prav tako pomembna literarna, slovenska revija Ljubljanski zvon. Prva številka naj bi izšla ravno na današnji dan, 1. januarja 1881. Izhajala je vse do leta 1941. enkrat mesečno, v Ljubljani.

Med ustanovitelji in lastniki Ljubljanskega zvona so bili, danes sami priznani slovenski pisatelji: Josip Jurčič, ki pa je na žalost istega leta umrl, pa Janko Kersnik, Fran Levec in Ivan Tavčar. Revija je izhajala vse do druge svetovne vojne leta 1941.

Skozi desetletja je revija spremljala leposlovje, ki ga je na slovenskem ustvarjala cela plejada, danes zelo znanih in pomembnih pesnikov in pisateljev. Zdi se mi, da bi bil seznam krajši, če bi napisala kdo ni sodeloval, a naj omenim tiste najbolj poznane: Anton Aškerc, Simon Gregorčič, Janez Trdina, Ivan Cankar, Oton Župančič, Prežihov Voranc, Vladimir Bartol in drugi.

Regionalni center za razvoj Zagorje, je izdal zanimiv in brezplačen Vodnik po Zasavju, ki se imenuje V 3 krasne. To je vodnik po treh zasavskih občinah: Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Torej vodnik V 3 krasne občine? Verjetno. Številka 3 v naslovu je v obliki reke in simbolizira reko Savo.

Vodnik po Zasavju je sestavljen iz sedmih poglavij, ki govorijo o znamenitostih, ki so na priloženih zemljevidih označeni s stopalom, ki pomeni, da je tu potrebno zadržati korak in si znamenitost ogledati. Spoznamo kraje kot so: Izlake, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik.

Poleg neandertalčeve piščali, hrani Narodni muzej Slovenije, v Ljubljani tudi eno izmed najznamenitejših  izkopanin v Sloveniji. To je situla iz Vač, ki jo je, v začetku leta 1882, odkril tamkajšnji domačin, izhaja pa iz obdobja med 6. in 5. stoletjem pred našim štetjem.  Vače so naselje v neposredni bližini Litije in geometričnega središča Slovenije, s kratico GEOSS.

Situla iz Vač je visoka 23,8 cm, izdelana iz brona in okrašena s tremi pasovi figur. Največ najdenih situl pa je brez vsakega okrasja. Situla je latinska beseda in pomeni vedro, uporabljali pa so ga pri različnih slavnostih. Iz njega so z zajemalko stregli pijačo. Situle so bile last bogatih ljudi, saj so jih našli le v bogatih grobovih.

Sv. Nikolaj ali Miklavž, ima god 6. decembra. Dan prej obdaruje pridne, poredne pa čaka šiba, kot opozorilo, da se morajo drugo leto potruditi in se lepše obnašati. In kako si zapomni, kdo je bil celo leto priden in kdo ne? Miklavž ima knjigo, v kateri so z zlatimi črkami zapisani pridni, s črnimi pa poredni. Pridne obdaruje s suhim sadjem, z lešniki in orehi, pa pomarančami in mandarinami. Na predvečer postavimo pred vrata košarico ali škorenj in če smo bili pridni, bomo obdarovani.

Sv. Nikolaj je tudi zavetnik mnogih, med drugimi: mornarjev, ribičev in ladjarjev. Marsikatero cerkev, ki je stala ob vodi so poimenovali po njem. Tako tudi ljubljansko stolnico sv. Nikolaja, ki stoji v bližini Ljubljanice, na kateri je bil nekoč kar živahen promet. V stolnici je tudi slika sv. Nikolaja, ki jo je naslikal Matevž Langus, slikar fresk in portretov ljubljanskih meščanov, kot je Matija Čop in Prešernova Julija.