V četrtek, 2. septembra 2010. bo v Ljubljani otvoritev prve literarne hiše v Sloveniji. Trubarjeva hiša literature, ki bo v tako imenovani Polževi hiši, je ena večjih pridobitev v okviru projekta: Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010.
Ljubljanska hiša literature bo, na svojih približno 172 m2 prostora, združevala muzejsko in literarno, umetniško dejavnost, pa še kaj se bo verjetno našlo.
V muzejskem delu bo urejena spominska soba Primoža Trubarja, očeta slovenske književnosti. V okviru literarne dejavnosti, pa bodo v Trubarjevi hiši literature, potekali festivali, branja in predstavitve knjig, gostovanja pisateljev, pesnikov idr.
Izola je zelo lepo, slovensko ribiško in turistično mesto. Leži v Slovenski Istri, med Koprom in Piranom. Nekoč je bila Izola otok, ki se je konec 18. stoletja združil s kopnim. Odtod tudi ime mesta, isola je v italijanskem jeziku otok.
Danes je Izola predvsem turistično mesto, ki ga je vredno obiskati, saj ima zelo zanimivo in slikovito staro mestno jedro. Najbolj živahno je ob obali, od izolske marine do starega pristanišča, ki mu pravijo Mandrač in je bil že v srednjem veku center Izole. Če se napotimo ob obali še malo naprej, pa pridemo na izolsko mestno kopališče, ki je lepo urejeno, pa še veliko naravne sence ima.
Moje ulice so projekt, ki poteka v okviru programa Ljubljana, svetovna prestolnica knjige 2010. Namen projekta je zbiranje zgodb o Ljubljani, kakršna je bila nekoč. Zgodbe nam pripovedujejo znani in manj znani Ljubljančani, ki v prestolnici Slovenije živijo že dalj časa in naše mesto dobro poznajo, predvsem pa spremembe, ki se v našem lepem mestu tako hitro odvijajo.
Vsako nedeljo lahko zanimive ljubljanske zgodbe poslušamo v Botaničnem vrtu Ljubljana. V nedeljo, 29. avgusta 2010. ob 20. uri pa bo dogodek potekal na trgu pred Mestnim muzejem Ljubljana, ki ima prostore v Turjaški palači. Naslov prireditve je: »Večer Ljubljanskih zgodb: Moje ulice«.
Zgodbe bosta pripovedovala igralec Demeter Bitenc in novinarka Rapa Šuklje. Prireditev bo povezoval Sandi Čolnik. V primeru dežja, se bo pogovor odvijal v Atriju Mestnega muzeja.
Kraški rob je naravna meja med celinskim delom Slovenije in Slovensko Istro. Dolg je okoli 20 kilometrov, od Socerba, ki spada v mestno občino Koper, pa vse do Mlinov na slovensko hrvaški meji. Vzdolž Kraškega roba je kar nekaj delno ohranjenih utrdb in stolpov, ki so jih postavile Benetke, za svojo obrambo pred Habsburžani.
Če se odpravimo na izlet v Koper z vlakom, lahko Kraški rob, utrdbe in naselja, ki so pod njim, občudujemo od blizu. Peljemo se mimo opazovalnega stolpa nad Podpečjo, kot na dlani pa se nam odpre pogled na Hrastovlje in cerkev sv. Trojice, ki je bogata s freskami iz leta 1490. še posebej znana pa je freska Mrtvaški ples, ki jo lahko vidimo na Ljubljanskem gradu, v okviru razstave Slovenska zgodovina.
Emonska promenada je mednarodni ulični festival, ki je že tradicionalen in se dogaja v Ljubljani, zadnji teden v avgustu. Letošnji bo od 26. do 29. avgusta 2010. v Trnovem, vsak dan med 18. in 21. uro. Emonska ulica, od Trnovskega mostu pred Trnovsko cerkvijo pa vse do kapelice, se spremeni v sprehajališče ali promenado, na kateri bodo postavljene stojnice in glavni del festivala, kulturno umetniški program z uličnimi umetniki.
Emonska promenada dopolnjuje Trnfest, ki ga prireja KUD France Prešeren. Na prostem bodo nastopili umetniki iz Ljubljane, Maribora in Kopra, pa tudi iz drugih držav, kot so: Avstrija, Italija, Španija, Belgija, Francija, Anglija.
Ljubljana je dobila nov razstavni prostor na Ljubljanskem gradu. V zgradbi, ki stoji ob kapeli sv. Jurija in se drži Hribarjeve dvorane, so v treh nadstropjih postavili stalno muzejsko razstavo, Slovenska zgodovina.
Razstavljeni eksponati so iz različnih slovenskih muzejev. Na vhodu nas pozdravi kip »Sveta Trojica«, delo kiparja Francesca Robba, ki je ustvaril tudi Robbov vodnjak.
Razstava nas popelje od prazgodovine, pa vse do samostojne Slovenije. Iz obdobja prazgodovine in rimskega obdobja, je na ogled leseno kolo z osjo z Ljubljanskega Barja, pa situla iz Vač in kip Emonca iz Narodnega muzeja Slovenije.
Trenutno največje gradbišče v Sloveniji je Športno rekreativni center Stožice, ki se nahaja v občini Ljubljana Bežigrad. Stožice so čedalje bolj športno naravnane, saj se tu ob reki Savi nahaja tudi Hipodrom Stožice.
Dela na gradbišču se bližajo h koncu, saj je napovedana otvoritev športnih objektov zelo blizu. Športno dvorano bodo odprli 10. avgusta 2010, s košarkarsko tekmo med Slovenijo in Španijo. V naslednjih dneh in mesecih pa se bodo v njej kar vrstili glasbeni koncerti. Dvorana lahko sprejme 12.000 obiskovalcev.
Stadion Stožice, ki je bil ob dnevu odprtih vrat, v mesecu maju, prava izletniška točka za celo Slovenijo, pa bodo odprli 11. avgusta 2010, z nogometno tekmo med Slovenijo in Avstralijo. Stadion lahko sprejme do 18.000 obiskovalcev in na njem bomo poleg nogometa lahko spremljali tudi koncerte in različne prireditve.
Ljubljana največje mesto v Republiki Sloveniji, prav tako pa je tudi glavno mesto republike. Mesto leži na sredi države in je tako prometno središče – tu se stikajo glavne avtocestne in železniške povezave.
Prav lega mu je omogočila hiter razvoj na področju prometa in gospodarstva, zaradi velike zgostitve prebivalstva pa je tudi kulturno in izobraževalno središče. Ima svojo univerzo in množico srednjih šol, kar privablja znanja željne dijake in študente iz vseh koncev Slovenije in tudi iz tujine. Tudi kulturno je mesto dobro razvito, saj ima mnoga gledališča, muzeje, galerije, v zadnjih časih pa so popularne tudi razstave na prostem, predvsem tista v parku Tivoli.
Zaradi močno razvitega gospodarstva se mesto hitro širi, v okolici pa so nastala mnoga spalna naselja iz katerih imamo vsako jutro množične migracije v prestolnico. Tudi v samem mestu nastajajo nova stanovanjska naselja, večinoma na zemljiščih propadlih tovarn, ki so se nahajale v samem središču mesta. Industrija se še vedno umika iz Ljubljane, mesto pa se večinoma preživlja s storitvenimi dejavnostmi.
Tudi turizem je pomembna panoga slovenskega glavnega mesta. Ker je mesto majhno si lahko večino znamenitosti ogledamo kar peš. Najbolj priljubljene turistične točke so Ljubljanski grad, Tromostovje, Prešernov trg, Zmajski most... Prav za Ljubljanski grad se zadnje čase namenja največ denarja, saj se pospešeno obnavlja, poleg tega pa so olajšali dostop z razgledno vzpenjačo.
Poleg običajnega turizma se Ljubljana usmerja tudi v kongresni turizem. Je priljubljena destinacija predvsem za manjše kongrese, za večje dogodke pa imajo hoteli v Ljubljani premajhne kapacitete. V zadnjem času se razvijajo manjši, butični hoteli, predvsem v starem jedru mesta, kjer stare hiše preuredijo v hotel. Najbolj znan je verjetno Antiq hotel na Gornjem trgu.
Tudi nočno življenje je v Ljubljani precej živahno, predvsem ob koncih tedna. Najbolj znani nočni klubi in diskoteke so Inbox, Top, Bachus, Ultra in Exen. Če vam glasna glasba ne ustreza se lahko tudi sprehodite ob Ljubljanici in si sproščeno privoščite pijačo v enem izmed vedno polnih lokalov ob bregu reke. Zelo popularen je tudi koktajl bar Skelet, ki se nahaja v kleti stare stavbe v strogem centru mesta in je opremljen v stilu hiše groze.
Ne glede na to, ali iščete zabavo, posel ali izobrazbo, je Ljubljana prava metropola v žepni izvedbi.
Koper je največje mesto Slovenske Istre, v celotni Istri pa je po velikosti takoj za hrvaškim Puljem. Mesto na Primorskem, se je razvilo na otoku. Z zasipavanjem okoliških plitvin in solin, so ga povezali s kopnim.
V teh vročih poletnih dneh je tudi Koper precej oblegan. Kljub temu, da je Koper luka, kamor priplujejo tudi velike ladje, pa ima kar nekaj kopališč, kjer je voda čista in primerna za kopanje.
Če se iz Ljubljane zapeljemo proti Štajerski in mimo Celja, se na poti med Štatenbergom in Ptujem nahaja Ptujska Gora, kamor smo se odpravili na izlet. Na njej stoji romarska cerkev Marije Zavetnice, katere nastanek sega v daljne leto 1410. V letošnjem letu praznujejo 600-letnico obstoja.
Papež Benedikt XVI. je 8. decembra 2009. podpisal listino o razglasitvi cerkve Marije Zavetnice na Ptujski Gori za baziliko. Odslej se imenuje bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori. V Sloveniji imamo zdaj sedem bazilik, najbolj znana med njimi je bazilika Marije Pomagaj na Brezju.
V baziliki se prepletata gotika in barok. Do cerkve vodi široko baročno stopnišče. Na glavnem portalu je relief Marije Zavetnice s plaščem, med drugim je na levem krilu upodobljen tudi Anton Martin Slomšek. Baziliko krasijo visoka gotska okna in vitraži.
