Jožef Blaznik je bil slovenski tiskar in založnik. Rodil se je 7. februarja 1800. v Idriji, umrl pa je na današnji dan, 23. junija 1872. v Ljubljani.
Leta 1829. se je Blaznik poročil z dedinjo Retzerjeve tiskarne in tako postal lastnik podjetja. V njej se je izučil za tiskarja, izpopolnjeval pa se je tudi v tujini. Tiskal je v nemškem in slovenskem jeziku, bila pa je tudi velik podpornik slovenske književnosti.
Tiskal je Kranjsko Čbelico, izdal je Poezije in Krst pri Savici slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Natisnil je Veseli dan, dramatika Antona Tomaža Linharta; Pesmi in kuharske bukve, pesnika in duhovnika Valentina Vodnika; Pesmi, Frana Levstika. Tiskal je Kmetijske in rokodelske novice, ki jih je urejal Janez Bleiweis, kasneje pa še časopis Slovenija. Če omenim samo nekatere tiske, ki so še danes zelo pomembna dela slovenske kulture.
Združenje zgodovinskih mest Slovenije je nastalo z namenom ohranjanja in spodbujanja življenja v starih mestnih jedrih, hkrati pa bi skrbelo za kulturno dediščino Slovenije. Ustanovljeno je bilo 12. junija 2001 na Ptuju. Predhodnica Združenja pa je bila Skupnost starih mest Slovenije, ki so jo že leta 1993 ustanovile občine Piran, Ptuj in Škofja Loka.
V teh treh občinah so stara mestna jedra razglašena za kulturni spomenik. Zavedajo se, da so stara mestna jedra turistična zanimivost in njihova ohranitev omogoča tudi gospodarski razvoj mesta.
Ponekod so stara mestna jedra zanemarjena, stare palače so v slabem stanju, tudi ulice in trgi so slabo urejeni. Pod okriljem Združenja zgodovinskih mest Slovenije, naj bi se te zadeve lažje in hitreje urejale.
Fran Milčinski, pravnik, slovenski pisatelj, humorist in dramatik, se je rodil 3. decembra 1867, v Ložu, Loška dolina na Notranjskem. Lož je eno najmanjših slovenskih mest, ki ima mestne pravice že od leta 1477.Pisatelj je umrl na današnji dan, 24. oktobra 1932, v Ljubljani.
Fran Milčinski se je šolal v Ljubljani, kamor se je družina preselila. Počitnice je preživljal v Lukovici, kjer je prijateljeval z Jankom Kersnikom. Po končani gimnaziji, je študiral pravo na Dunaju in ga tudi uspešno končal. Služboval je v Ljubljani in številnih krajih po Sloveniji, še najdalj pa v Idriji. Poročil se je leta 1910. z Marijo Krejči, s katero sta imela tri sinove in eno hčer. Eden od sinov je znameniti humorist, Fran Milčinski-Ježek.
Prve uršulinke so prišle v Ljubljano leta 1702, na pobudo bogatega trgovca in ustanovitelja uršulinskega samostana, Jakoba Schella in njegove žene Ane. Uršulinke so se ukvarjale z vzgojo ženske mladine in tako so leta 1703. v Ljubljani, tam kjer danes stoji glavna pošta, odprle prvo javno šolo za dekleta. Kasneje so ustanovile tovrstne šole še v Mekinjah in Idriji.
Uršulinsko cerkev, oziroma cerkev Sv. Trojice, so začeli zidati sredi leta 1718. in šele leta 1736. so v zvonik obesili prve zvonove. Bili so štirje, zadnjega je izdelal Janez Jakob Samassa iz znanega ljubljanskega livarskega podjetja.
Repnjak je rastlina, ki jo je na Nanosu prvi odkril in opisal italijanski botanik in zdravnik Giovanni Antonio Scopoli. Po njem so jo tudi poimenovali, Scopolijev repnjak. Rastlina raste na skalnatih kraških tleh, najdemo jo pa tudi v Beli krajini, kjer je ob reki Kolpi, v občini Osilnica, delček značilno kraškega sveta.
Scopolijev repnjak ali Arabis scopoliana, sodi med kritosemenke, ki so najbolj poznana skupina kopenskih rastlin in sodi tudi med zavarovane rastline, ki so domorodne na območju Republike Slovenije.
Maraton Franja so prvič izpeljali 22. julija 1982. Pobudo zanj je dal Tone Fornezzi Tof, novinar, priljubljeni humorist in navdušen kolesar. Ime je, športna prireditev, dobila po partizanski Bolnišnici Franja , ki leži blizu Cerknega. V spomin nanjo, vsako leto priredijo Maraton Franja, s štartom in ciljem v Ljubljani, vmes pa tekmovalci prekolesarijo 156 kilometrov poti.
Do Brezovice so se kolesarji peljali v strnjeni koloni, tu pa se je začel pravi, uradni start dirke. Pot jih pelje skozi številne slovenske kraje. Med njimi je Vrhnika, Logatec, Godovič, Idrija, Cerkno, Škofja Loka in končna postaja, Ljubljana. Na poti je kar nekaj zahtevnih vzponov in nevarnih spustov, tako da se Maratona Franja lahko udeležijo le zelo dobro pripravljeni tekmovalci. Vmes so organizatorji postavili tudi več okrepčevalnih postaj za lažje premagovanje proge.
