Arhitekt Bogo Zupančič, v svoji četrti knjigi z naslovom Usode ljubljanskih stavb in ljudi, pripoveduje zanimivo zgodbo o hiši in njenih ljudeh na Novem trgu. Na hiši je še danes njihov napis J.J.Naglas.
Jakob Jožef Naglas je leta 1847. ustanovil tovarno pohištva, ki je imela svoje prostore v Trnovskem pristanu, tam kjer danes stojijo trnovski bloki. Izdelovali so zelo iskano in zaželeno stilsko pohištvo.
Pohištvo so izdelovali po načrtih uglednih arhitektov in oblikovalcev kot so bili: Jože Plečnik, Edo Mihevc, Edo Ravnikar in drugi. S svojim pohištvom so opremili vilo Podrožnik, vilo Tartini, grad Strmol, če naštejem samo majhen del protokolarnih objektov, ki so jih opremili.
Leta 2001 je dala italijanska Bologna pobudo za ustanovitev Združenja kulturno pomembnih evropskih pokopališč. Med dvanajstimi ustanovitelji, je bila tudi Ljubljana, štiri leta kasneje pa se je združenju priključil še Maribor. Slovenski mesti sta se znašli v elitni družbi evropskih mest, med katerimi je Dunaj, Barcelona, Berlin, Pariz itn.
Namen združenja je opozoriti širšo javnost na velik kulturni in zgodovinski pomen pokopališč, ki nam pripovedujejo zgodbe o zgodovini mesta in ljudi, ki so v njem živeli.
V ta namen potekajo, med 31. majem in 6. junijem 2010, v evropskih mestih brezplačni vodeni ogledi pokopališč. Na Plečnikovih Žalah, bo v omenjenem času, vodič čakal na obiskovalce dvakrat na dan, ob 11. in 17. uri in jim predstavil znamenito delo slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, pa tudi grobove znanih Slovencev in druge pomembne dele ljubljanskega pokopališča Žale.
Cankarjev dom v Ljubljani je osrednji in največji kulturno kongresni center v Sloveniji. Meri 36.000 kvadratnih metrov. Kulturni hram je bil narejen po načrtih slovenskega arhitekta Edvarda Ravnikarja, prav tako kot ljubljanska Moderna galerija. Zgrajen je bil leta 1983.
Dvorane Cankarjevega doma so namenjene gledališkim predstavam, koncertom, filmskim projekcijam in kongresni dejavnosti. V njegovem preddverju pa se že nekaj let predstavlja tudi slovenski knjižni sejem. Dvorane so poimenovanje po ljudeh, ki so za slovensko kulturo zelo veliko naredili: dramatik Anton Tomaž Linhart, skladatelj Gallus, pesnik Srečko Kosovel, dramska igralka Duša Počkaj, obstaja pa tudi Klub Lili Novy.
Pred vhodom v Cankarjev dom je postavljen zanimiv kip slovenskega pisatelja Ivana Cankarja, po katerem je kulturni hram tudi dobil svoje ime. Kip v obliki kocke s pisateljevim likom je izdelal kipar Slavko Tihec.
Umetniško sakralno križišče pred vhodom v ljubljanski park Tivoli tvorijo srbska pravoslavna cerkev, Narodna galerija, palača SNG Opera in tik ob parku še obnovljena zgradba Moderne galerije.
Moderno galerijo so pričeli graditi leta 1939, dokončali pa v letu 1951. Načrte zanjo je naredil slovenski arhitekt rojen v Novem mestu, Edo Ravnikar, ki je bil učenec samega Jožeta Plečnika. Pobudo za galerijo pa je dal dr. Izidor Cankar, slovenski pisatelj in umetnostni zgodovinar in, če morda še niste uganili, bratranec slavnega Ivana Cankarja.
Moderna galerija skrbi za prikaz moderne in sodobne umetnosti 20. stoletja. V njej so razstave tako slovenskih kot tudi tujih umetnikov. Ker pa je stavba počasi postajala premajhna za vse umetnine, ki jih je gostila, se je leta 2007 začela njena prenova. Jeseni leta 2009 so Moderno galerijo spet odprli, prva razstava v prenovljenih prostorih pa je bila: Zoran Mušič v javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji.
Vsako drugo soboto v mesecu, razen avgusta, ko so parlamentarne počitnice in je parlament zaprt, je dan odprtih vrat, ko si lahko ogledamo tudi notranjost slovenskega parlamenta. Ena taka priložnost bo že jutri, v soboto 13. marca, ob 9. 10. in 11. uri.
Skozi vhodni portal, ki sta ga s svojimi kipi okrasila kiparja Zdenko Kalin in Karel Putrih, se po stopnicah povzpnemo do varnostnega aparata, kjer preverijo, da slučajno nimamo s seboj kakšnega nevarnega predmeta.
Zgradbo parlamenta je zasnoval arhitekt Vinko Glanz, ki je bil učenec arhitekta Jožeta Plečnika. Njegovo delo je tudi zgradba gimnazije Vič in pa hotel v Rogaški Slatini.
Če je največja cerkev, ki jo je postavil arhitekt Jože Plečnik, tista v ljubljanski občini Šiška, to je cerkev sv. Frančiška Asiškega, je najmanjša mojstrova stvaritev, simpatična cerkev na robu Ljubljanskega barja. Cerkev sv. Mihaela v Črni vasi. Če se obnašamo malce bolj ekološko, lahko do nje pridemo z mestnim avtobusom številka 19. Na končni postaji Barje izstopimo in se do cerkve sprehodimo, deset minut pa smo tam.
Na Plečnikovih Žalah so pokopani tudi velikani slovenske Moderne: Ivan Cankar, Oton Župančič, Josip Murn Aleksandrov in Dragotin Kette. Kako so se pesniki in pisatelji, ki so umrli v različnem obdobju, znašli v skupni grobnici Moderne, piše v svoji knjigi Vodnik po pokopališču, gospa Milena Piškur.
Dragotin Kette in Josip Murn, sta bila sprva pokopana na pokopališču sveti Krištof, to je na prostoru, kjer danes stoji Navje. Ivana Cankarja, je v družinski grobnici pokopala njegova zadnja ljubezen, Milena Rohrmann. Bila je učiteljica v Ljubljani in Trstu, z Ivanom Cankarjem pa sta se spoznala leta 1908.
Prav Milena Rohrmann, je sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja, poskrbela za skupno grobnico velikanov slovenske Moderne: Ketteja, Murna in Cankarja. Leta 1949, ko je umrl Oton Župančič, so tu pokopali tudi njega.
Plečnikove Žale so v teh dneh eno najbolj obleganih mest, saj je Dan spomina na mrtve, ko se na grobovih prižigajo sveče.
Arhitekt Jože Plečnik, se je z ureditvijo tega področja začel ukvarjati v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja. Sam ga je poimenoval Vrt vseh svetih. Ime Žale, se pojavi šele leta 1940. Na vhodu je veliki vhodni stebriščni portal, z zoženim osrednjim delom, ki ponazarja zelo tanko črto, ki ločuje življenje od smrti. V osi vhodnega portala je Plečnikova molilnica, pred njo pa majhen trg. Ob tem trgu je postavil vežice in vsako oblikoval drugače. Plečnikove Žale uvrščajo strokovnjaki med najpomembnejše tovrstne arhitekturne stvaritve 20. stoletja v Evropi.
Na ljubljanskih Žalah je pokopanih kar nekaj kulturnikov. Med najpomembnejše prav gotovo sodi grobnica slovenske moderne. Tu so pokopani pisatelji in pesniki, kot so: Ivan Cankar, Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov in Oton Župančič.
Letos mineva 140 let od rojstva velikega slovenskega slikarja, Riharda Jakopiča. Mineva pa tudi sto let, od kar so v ljubljanskem parku Tivoli, postavili slikarjev umetniški paviljon. Ob teh častitljivih obletnicah, pripravlja Mestni muzej Ljubljana, ki domuje v Turjaški palači, ob Križankah, manjšo spominsko razstavo – homage umetniku. Razstavo bodo uradno odprli 27. oktobra 2009 ob 19. uri, na ogled pa bo vse do 24. januarja 2010.
Z maketo paviljona, nam bodo avtorji razstave, pripovedovali zgodbo o tem znamenitem likovnem razstavišču. Od njegove idejne zasnove, do postavitve leta 1909. po načrtih arhitekta Maksa Fabianija pa do porušitve paviljona, leta 1961.
Arhitekturni muzej Ljubljana, ki domuje na gradu Fužine, je ob 200-letnici ustanovitve Ilirskih provinc, pripravil razstavo: 80 let spomenika Napoleonu in Iliriji Jožeta Plečnika.
Slovesno odkritje spomenika je bilo, na takratnem Valvasorjevem trgu, 13. oktobra 1929. Trg so pozneje preimenovali v Napoleonov trg, danes pa ga poznamo kot Trg francoske revolucije, ki ga obdajajo Križanke, Turjaška palača in spomenik pesniku Simonu Gregorčiču.
