Domov arrow Vsi blogi arrow tagsarrow zgradba
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Kam.si blogi

Blogi uporabnikov spletne skupnosti portala Kam.si

Tag >> zgradba
Mar 06
2009

Lili Novy

Posted by svetlana in zgradbapesnikna danasnji danLjubljana

 

Lili Novy, pesnica in prevajalka, je umrla na današnji dan, 7. marca 1958, v Ljubljani. Rodila pa se je 24. decembra 1885 v Gradcu kot Lili pl. Haumeder, v bogati plemiški družini, očetu avstrijskemu plemiču in materi iz premožne slovenske meščanske družine. Ko ji zgodaj umre oče, se z materjo preselita h dedu v hišo na Starem trgu 11 a, ki stoji ob Ljubljanskem gradu . Ded je bil tudi prijatelj pesnika Franceta Prešerna, ki je v tistem času ustvarjal v hiši na bližnji Rožni ulici.

Lili Novy je sprva pesnila v nemškem jeziku, kasneje pa tudi v slovenskem, tako da je postala dvojezična pesnica. Izdala je zbirko pesmi Temna vrata, po njeni smrti pa je izšla še zbirka pesmi Oboki. Pisala je tudi za otroke in mladino: Mojca in živali, Pika poka, Majhni ste na tem velikem svetu. Bila je tudi odlična prevajalka. Sprva je prevajala pesmi Otona Župančiča v nemščino, nato pa še Sonetni venec, Franceta Prešerna.

Mar 04
2009

Hostel številka 1 na svetu

Posted by svetlana in zgradbaSlovenijaLjubljana

Hostel številka 1 na svetu

 

Nedaleč stran od Narodnega muzeja Slovenije in Sokolskega doma stoji zelo zanimiva, v močno rdečo in vijolično barvo odeta zgradba. To je ljubljanski hostel Celica, ki stoji na Metelkovi ulici. Nekoč so bili tu vojaški zapori, ki so jih postavili leta 1882  in po njih je hostel Celica tudi poznan po celem popotniškem svetu, kajti pri obnovi zgradbe, so ohranili 20 celic, ki imajo še vedno rešetke na oknih in vratih. Celo zgradbo so umetniško preoblikovali, pri čemer je sodelovalo več kot osemdeset domačih in tujih umetnikov. Projekt obnove sta omogočila Mestna občina in študentska organizacija Ljubljana. Hostel Celico uvrščajo med najsodobnejše hostle v Sloveniji, Lonely Planet, ki je založnik turističnih vodnikov, pa je Celico, v rubriki »Hippest  hostels« ali najpopularnejši hostli, uvrstil na prvo mesto na svetu.

Mar 02
2009

Šestica

Posted by svetlana in zgradbaPrimorskaPrekmurjePohorjeLjubljanahrana

 

Mala, simpatična hiša v središču Ljubljane, nasproti nebotičnika, na Slovenski cesti, je bila že od nekdaj gostilna. Na začetku je bila skromna s slamo krita zgradba in tu so se ustavljali furmani, ki so prevažali z vozovi blago z Dunaja proti Primorski in Trstu in nazaj. Prvi zapis o gostilni se je pojavil leta 1670 in tudi Janez Vajkard Valvasor jo je umestil na svoj zemljevid. Kot pravi začetek gostilniške dejavnosti štejejo leto 1776.

Ime gostilne pa izhaja iz leta 1805, ko je Ljubljana dobila imena ulic in hišne številke. Imena ulice so se večkrat  spremenila, toda hišna številka je vedno ostala šest. Od tu tudi ime Gostilna Šestica, čeprav v novejšem času nosi številko štirideset.

Mar 01
2009

Ljubljanski nebotičnik

Posted by svetlana in zgradbaSlovenijaLjubljanakamnikgradarhitekt

 

Nebotičnik številka ena stoji na vogalu Slovenske in Cankarjeve ulice v Ljubljani. Načrte zanj je naredil slovenski arhitekt Vladimir Šubic, po naročilu Pokojninskega zavoda in ob »privolitvi« arhitekta Jožeta Plečnika , da na tem mestu lahko stoji tako visoka zgradba. Tu je nekoč stal srednjeveški samostan in pri izkopu za temelje nebotičnika so našli vodnjak iz 13. stoletja. Za gradbeno izvedbo tega velikega projekta je skrbel slovenski stavbenik Ivan Brecelj s svojo Ljubljansko gradbeno družbo, na kratko LGD. Uspešen gradbenik je rad podpiral umetnike tedanjega časa in njegova družina, imel je šest otrok, še danes hrani pisma Jožeta Plečnika in Frana Saleškega Finžgarja.

Ljubljanski nebotičnik so postavili med leti 1931 in 1933. V njegovo temelje so vklesali pesnitev Otona Župančiča . V tistem času je bil, s svojimi 70-imi metri, najvišja stavba na Balkanu. Od pritličja pa do petega nadstropja zasedajo prostore trgovina in pisarne, od 6. do 9. nadstropja so stanovanja, na vrhu pa je bila nekoč kavarna s čudovitim razgledom na Ljubljano, Ljubljanski grad pa vse do Kamnika in Kamniških Alp. Želja ljubljančanov je, da se restavracija na tako elitnem mestu znova in čim prej obudi.

Feb 22
2009

Cukrarna

Posted by svetlana in zgradbapesnikmnenjemestna hisaLjubljana

 

Tako kot Kolizej  je tudi Cukrarna temna lisa Ljubljane, najlepšega mesta na svetu, po besedah prvega človeka ljubljanske mestne hiše. Kaj bo z njo, pa kaj bi z njo, ali jo podreti ali obnoviti, strokovnjaki si mnenja kar podajajo pa že leta in leta nič. Upam, da se bodo zmenili, še preden se zruši sama od sebe.

Zgradba cukrarne stoji skoraj v centru Ljubljane, ob Ljubljanici, poleg znamenitega Plečnikovega jeza. Nekoč je bila tu tovarna sladkorja, ki je obratovala že od decembra 1828. Pri proizvodnji so uporabljali parni stroj, ki je bil prvi na ozemlju Slovenije. Prvotno stavbo so podaljševali in ji dograjevali dodatna nadstropja, tako da je bila nekaj časa največja zgradba na območju Slovenije. Sprva zelo uspešna in donosna proizvodnja sladkorja, se po požaru, ki ga je zanetil neki delavec, nikoli več ni opomogla. Stavbo so lastniki prodali in od približno 1870 je bila tu državna tobačna tovarna, kasneje pa vojašnica.

Feb 19
2009

Tobačni muzej

Posted by svetlana in zgradbarazstavamuzejLjubljana

 Pod okriljem Mestnega muzeja Ljubljana, ki ima svoje glavne prostore v Turjaški palači poleg Križank, deluje tudi Tobačni muzej, v prostorih nekdanje Tobačne tovarne Ljubljana.

Stalna razstava nas vodi od Kolumbovega odkritja tobaka v Ameriki pred več kot 500 leti, do življenja zaposlenih v tobačni tovarni. Na razstavi je prikazana gradnje tovarne v arhitekturnem slogu druge polovice 19. stoletja. Ogledamo si lahko, kako je potekal proizvodni proces različnih tobačnih izdelkov in kakšen je bil življenjski slog zaposlenih, še posebej »cigararc«. To so bile delavke v tobačni tovarni, ene prvih emancipiranih Slovenk, ki so si delo našle tudi izven svojega doma in zanj prejele tudi plačilo. To niti ni bilo tako slabo, kajti zaposleni so si s pomočjo kreditov  v Rožni dolini zgradili hišice. Tako so nastale cele ulice, kjer so bile lastnice hišic »cigararce« , zato so bile za možitev zelo zaželene.

Tobačni muzej, na Tobačni 5 v Ljubljani, je odprt vsako prvo sredo in tretji četrtek v mesecu od 10. do 18. ure. Vstop je prost.

Feb 13
2009

Vila Samassa

Posted by svetlana in zgradbaLjubljanagradcerkev

 

Ko se odpravimo mimo cerkve sv. Jakoba, po Karlovški cesti, poleg tunela pod Ljubljanskim gradom , na robu grajskega griča opazimo  žalostno vilo, last nekoč slavne in bogate dinastije Samassa. Vilo je med leti 1869  in 1871 dal zgraditi Albert Samassa, lastnik livarne in zvonarne Samassa, ki se je na prelomu iz 19. v 20. stoletje iz obrtne delavnice razvila v velik industrijski obrat. Glavna dejavnost je bila izdelovanje zvonov. Ulili so jih več kot 7000. Poleg zvonov so izdelovali tudi medeninaste svečnike za cerkve pa tudi domove. V hodniku Narodnega muzeja lahko vidimo dva Samassova kandelabra .

Vila Samassa je bila zgrajena za poslovne in stanovanjske namene. Za potrebe komunikacije med vilo in tovarno so uvedli prvi telefon v Ljubljani . Vila je imela tudi prekrasen velik vrt, ki ga lahko občudujemo samo še na starih razglednicah. Ko so v začetku petdesetih let 20. stoletja gradili predor pod gradom, so vili vrt odvzeli. Prav zato sem na začetku omenila vilo kot žalostno. Tako utesnjena in osamljena se mi zdi tam na robu grajskega hriba.

Feb 11
2009

Deželni dvorec

Posted by svetlana in zgradbaSlovenijanotranjskaLjubljanaGorenjskaDolenjskadogodekAvstrija

 

Na prostoru, kjer danes stoji palača, v kateri ima prostore Univerza v Ljubljani, je stal deželni dvorec, ki so ga postavili v 16. stoletju. V njem je leta 1821 potekal znameniti kongres avstrijskega cesarja, ruskega carja in neapeljskega kralja in po tem dogodku je današnji trg dobil ime  Kongresni trg. V dvorcu so uradovali deželni namestniki in tu je stanoval vladar dežele Kranjske, ko je prišel v Ljubljano. Dežela Kranjska je bila, po ureditvi iz leta 1849, znotraj Avstrije, njen del pa so bile tudi pokrajine Gorenjska, Dolenjska in Notranjska. Ob močnem potresu v Ljubljani leta 1895, je bila zgradba tako poškodovana, da so jo porušili.  Med leti 1899 do 1902 so postavili današnjo palačo, na Kongresnem trgu, v neposredni bližini Slovenske filharmonije in nasproti stavbe ljubljanske Kazine. V njej je od leta 1919 sedež Univerze. Pred leti je bil v podstrešnih prostorih planetarij, vendar je zdaj zaradi statičnih težav zaprt. Zelo znan je balkon na sprednji strani palače. Na njem so ob pomembnih zgodovinskih dogodkih nastopile pomembne osebnosti tistega časa.
Feb 04
2009

Secesija

Posted by svetlana in zgradbarazstavaLjubljana

 

Jakopičevo sprehajališče v ljubljanskem parku Tivoli gosti razstavo fotografij o secesiji v Ljubljani. Največ hiš iz tega obdobja je na Miklošičevi cesti, ki je dobila ime po pomembnem slovenskem jezikoslovcu 19. stoletja,  Francu Miklošiču, in na Prešernovem trgu. Eden vidnejših arhitektov, ki je krojil secesijsko arhitekturo pri nas je bil Maks Fabijani, rojen 29. aprila 1865 v Kobdilju v občini Štanjel na Krasu.  Po njegovih načrtih je bila leta 1907 zgrajena Bambergova hiša, za takratnega tiskarja in knjigarnarja. Tudi Krisperjeva hiša, postavljena leta 1901 po naročilu odvetnika Krisperja, kot prva stanovanjska hiša pri nas, je njegovo delo. 

Tudi Ivan Vurnik, rojen 1. januarja v Radovljici, je pomembno prispeval h secesijski arhitekturi. Po njegovih načrtih je bila postavljena Slovenska zadružno kmetijska banka, zelo opazna, pisana zgradba na Miklošičevi ulici. Njegovo delo je tudi Sokolski dom. 

To je samo zelo majhen delček secesijske arhitekture v Ljubljani, ki jo skrbno obnavljajo in renovirajo.

Feb 02
2009

Narodni muzej Slovenije

Posted by svetlana in zgradbaSlovenijarazstavamuzejLjubljanalapidarij

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008