Vsako drugo soboto v mesecu, razen avgusta, ko so parlamentarne počitnice in je parlament zaprt, je dan odprtih vrat, ko si lahko ogledamo tudi notranjost slovenskega parlamenta. Ena taka priložnost bo že jutri, v soboto 13. marca, ob 9. 10. in 11. uri.
Skozi vhodni portal, ki sta ga s svojimi kipi okrasila kiparja Zdenko Kalin in Karel Putrih, se po stopnicah povzpnemo do varnostnega aparata, kjer preverijo, da slučajno nimamo s seboj kakšnega nevarnega predmeta.
Zgradbo parlamenta je zasnoval arhitekt Vinko Glanz, ki je bil učenec arhitekta Jožeta Plečnika. Njegovo delo je tudi zgradba gimnazije Vič in pa hotel v Rogaški Slatini.
15. oktobra 1821, je dežela Kranjska ustanovila muzej, ki se je razvil v Narodni muzej Slovenije in je najstarejši muzej v Sloveniji. 188. rojstni dan bo Narodni muzej Slovenije praznoval jutri, v nedeljo 18. oktobra 2009.
Bogat prireditveni program bo potekal v zgradbi Narodnega muzeja na Prešernovi cesti in v enoti naMetelkovi, od 10. ure dopoldan pa vse do 18. ure zvečer, ko bodo na Metelkovi, postregli z rojstno dnevno torto. Obljubljajo pa tudi kostanj in mošt.
Arhitekt te imenitne zgradbe je bil Josip Vancaš, ki je naredile načrte tudi za Mestno hranilnico in zavod sv. Stanislava v Šentvidu, pri Ljubljani. Kot zanimivost, vse te tri vele zgradbe, so bile slovesno odprte v istem letu, 1905. V istem času so na današnjem Prešernovem trgu postavljali Prešernov spomenik.
Josip Vancaš je bil hrvaški arhitekt, ki ga je v Slovenijo pripeljal škof Anton Bonaventura Jeglič. Njegov arhitekturni opus je zelo velik. V Bosni in na Hrvaškem je sezidal okoli sto stanovanjskih hiš, 70 cerkva, šole, vladne palače in šest hotelov. Pri nas pa je poleg ljubljanskih lepotic ustvarjal tudi na Bledu, Novem mestu, Radečah in Mengšu.
Te dni mineva 120 let od začetka hranilništva na slovenskem. Začetek sega v daljne leto 1889. Od takrat do danes poteka poslovanje v Mestni hranilnici Ljubljana nepretrgano, zato se šteje za najstarejšo finančno ustanovo v Sloveniji. Večji del dobička, ki ga je hranilnica ustvarila, je razdelila, v za celotno skupnost, koristne namene. Tako je šel denar za gradnjo šol, za delo takratnih ubožnic, za gradnjo javnih kopališč, elektrarn in ostale infrastrukture. Zelo pohvalno.
Med leti 1903 in 1904 pa dobi Mestna hranilnica čudovito, novo zgradbo na današnji Čopovi ulici, v bližini Prešernovega trga. Zgradili so jo po načrtih arhitekta Josipa Vancaša, ki je z arhitekti kot so Ivan Vurnik, Maks Fabiani in Ciril Metod Koch, pomagal ustvarjati secesijsko Ljubljano. Poleg že omenjene zgradbe, je Josip Vancaš zgradil tudi Ljudsko posojilnico in veličasten hotel Union na Miklošičevi cesti v Ljubljani.
Sodna palača na Tavčarjevi ulici, v centru Ljubljane, je bila postavljena leta 1902. Kdo je bil arhitekt te velike, v neoklasicističnem slogu zgrajene stavbe, ni znano. Prvotno so bili v zgradbi tudi zapori. Glavna fasada z izstopajočim osrednjim delom je obrnjena proti Miklošičevem parku. Leta 1950. je arhitekt Josip Costaperaria, palačo nadzidal za eno nadstropje.
Josip Castaperaria se je rodil leta 1876, v kraju Krapje na Savi, na Hrvaškem. Diplomiral je na Tehniški visoki šoli na Dunaju. V Ljubljani je, pod »taktirko« tedanjega župana Ivana Hribarja, pustil kar velik pečat. Poleg že omenjene nadzidave sodne palače, je bil arhitekt Ljubljanskega dvora, stanovanjske hiše na Vrtači, uredil pa je tudi velesejem v Tivoliju.
Bil je v skupini arhitektov, ki so oporekali Jožetu Plečniku, kot nekakšna arhitekturna opozicija. Kljub temu, da je bil član Rotary kluba, številnih žirij in društev, pa je umrl osamljen in v revščini, v Ljubljani, 12. julija 1951.
V Ljubljani, na Miklošičevi ulici 19, nedaleč od nekdanjega hotela Miklič, stoji na vogalu veličastna zgradba zavarovalnice Triglav. V letih 1928. do 1930. so jo postavili po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika in njegovega asistenta arhitekta Franceta Tomažiča.
Arhitekta sta predvidela v spodnjih prostorih zgradbe, poslovne prostore in trgovske lokale, v zgornjih pa naj bi bila najemniška stanovanja. Namesto predvidenega, je nastala Vzajemna zavarovalnica.
Če se mimo ljubljanske Opere, ki jo trenutno na veliko obnavljajo indograjujejo, odpravimo v mestni park Tivoli, se moramo saj za trenutek ustaviti ob zgradbi Narodne galerije. Bodisi, da si ogledamo kakšno zanimivo umetniško razstavo v njenih prostorih ali pa si le ogledamo njeno zunanjost, ki ni nič manj zanimiva.
Zanimivo je, kako so zgradbo, ki so ji rekli Slovenski dom, gradili. Na prvem mestu je bilo zbiranje finančnih sredstev. Ta so pridobili z delnicami pa tudi z zbiranjem prostovoljnih prispevkov ter pripravili nešteto veselic in zabav. Ko so zbrali polovico sredstev, so objavili javni razpis, na katerem so izbrali češkega arhitekta Frančiška Škabrouta. Slavnostno odprtje zgradbe je bilo 10. oktobra 1896.
V kletne prostore se je vselilo društvo Sokol, ki je veliko kasneje dobilo svoj Sokolski dom. V ostalih prostorih pa je bilo kar nekaj različnih dejavnosti: čitalnica, Dramatično društvo, Ciril Metodova družba, Slovensko planinsko društvo in še nekaj drugih.
Slovenski etnografski muzej v Ljubljani je osrednji etnografski muzej za vso Slovenijo. Sprva je deloval v sklopu Narodnega muzeja Slovenije , vendar je leta 1923. postal samostojen muzej. Njegovo poslanstvo je zbiranje gradiva o ljudski kulturi in življenju ljudi. Zaradi prostorske stiske, so občasne tematske razstave prirejali v gradovih v okolici Ljubljane. Eden teh je bil tudi grad Goričane, ki stoji ob cesti, ki vodi v Škofjo Loko .
V muzeju si lahko ogledamo stalno razstavo Med naravo in kulturo, kjer so razstavljeni predmeti, ki so jih uporabljali in izdelovali naši predniki.
Velika in lepa zgradba na Prešernovi cesti 25 v Ljubljani je bila postavljena 1907. leta po načrtih slovenskega arhitekta Maksa Fabianija . Stavba je bila namenjena višji dekliški šoli, poleg nje pa so zgradili tudi dekliški internat imenovan Mladika . Načrte za internat je prispeval ljubljanski arhitekt in urbanist Ciril Metod Koch, ki se je rodil v Kranju, leta 1867.
Ljubljanski licej je gradila mestna občina z izdatno finančno pomočjo Josipa Gorupa, viteza Slavinjskega. Rodil se je 1836. v Slavini na Notranjskem . Viri pravijo, da je bil najbogatejši Slovenec 19 stoletja in skoraj vse premoženje je razdajal v dobrobit naroda.
Danes v kompleksu med Prešernovo cesto in mestnim parkom Tivoli , domuje Ministrstvo za zunanje zadeve. Danes je tudi dan slovenske diplomacije, kajti na današnji dan 22. maja 1992. je bila Slovenija sprejeta v Organizacijo združenih narodov, OZN.
Zgradba ob Miklošičevi cesti v Ljubljani, nasproti glavne avtobusne postaje, je bila v tridesetih letih prejšnjega stoletja hotel. Ko je bil leta 1936. hotel zgrajen, je imel 164 sob in je bil največji v tedanji državi Jugoslaviji. Prvotno ime hotel Miklič, so spremenili v hotel Metropol. Lastnik hotela je bil Franc Miklič iz Kočevja, ki je preden se je lotil gradnje hotela, 28 let trgoval v daljni Rusiji.
Načrte za hotel je naredil arhitekt Rado Kregar (rojen 29. aprila 1893, umrl 20. maja 1962 v Ljubljani), ki je bil tudi eden prvih scenografov pri nas in publicist, saj je o urejanju in gradnji hiš zapustil kar nekaj knjig.
