Domov arrow Vsi blogi arrow tagsarrow gozd
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Kam.si blogi

Blogi uporabnikov spletne skupnosti portala Kam.si

Tag >> gozd
Jul 20
2009

Čupa

Posted by svetlana in zanimivostrekamuzejmorjeLjubljanagradgozdčoln

 

Čupa je preprost ribiški čoln, narejen iz enega debla. Je prvo slovensko plovilo, ki so ga uporabljali na morju, toda samo ob bregu, ne pa tudi na odprtem morju. Iztesali so ga naši predniki, ki so se naselili na ozemlju Tržaškega zaliva in približno 1200 let, vse do druge svetovne vojne, pluli ob bregovih zaliva, od Trsta pa vse do ustja reke Soče.

Čupo so izdelovali iz lesa mediteranskega bora, ki je bil takrat zelo razširjen na obali. Sprva so verjetno ribarili s trnki in harpunami. Iz zgodovinskih virov pa vemo, da so kasneje začeli uporabljati mrežo, ki so jo s posebnimi koli zakoličili v dno, na koncu pa je bila mreža zavita. Ravno v tem zavitem delu se je nabralo največ rib, predvsem cipljev, ki so jih ribiči na čupah pobirali dvakrat na dan. Taka mreža je bila postavljena tudi na mestu kjer danes stoji grad Miramar.

Jul 13
2009

Nanos

Posted by svetlana in Vipavska dolinarastlinaPrimorskanotranjskanaravamnenjeLjubljanaKrasgozddrevesaavtocesta

Ko se po avtocesti iz Ljubljane odpravimo proti Primorski, se nam na desni strani odpre pogled na visoko kraško planoto imenovano Nanos. Bolj natančno vrh, ki ga zagledamo je visok 1262 metrov in se imenuje Pleša. Verjetno zato, ker je neporaščen in res spominja na plešo. Kar nekaj časa sem mislila, da je Nanos, Pleša in v svojo obrambo lahko povem, da nisem bila edina.

Planota Nanos, danes to vem, je dolga okoli 12  kilometrov in je naravna meja med celinskim  in primorskim delom. Leži med Vipavsko dolino, Pivko in Hrušico, na Notranjskem. Velik del je poraščen z bukovim in jelovim gozdom. Tu najdemo tudi številne rastline, od zdravilnih, kot je rumeni svišč, pa gozdno košeničico in tudi scopolijev repnjak, če naštejem samo delček naravnega bogastva Nanosa.

Na Pleši je tudi televizijski pretvornik in razgledna ploščad. Od tu je lep razgled na Vipavsko dolino, na Čaven in nanoške gozdove.

May 30
2009

V deželi belih brez

Posted by svetlana in izletgozddrevesaDolenjskaBela krajinaAdlešiči

V mislih imam Belo krajino, na skrajnem jugovzhodu Slovenije, na Dolenjskem . Ko smo se, na izletu, peljali po tem lepem koncu, smo lahko občudovali cele nasade vitkih belih brez. Nekateri pravijo, da je pokrajina prav po njih dobila svoje ime, bolj verjetno pa je, da je ime dobila po beli platneni narodni noši.

Platno so nekoč belokranjke same izdelovale. Danes je možno videti izdelavo platna samo še v etnografskih delavnicah. Eno tako delavnico smo obiskali v Adlešičih, ob reki Kolpi .   Ogledali smo si hišo platnenih izdelkov, kjer nam je gospa Cvitkovič predstavila cel proces od sejanja lanu, do izdelave preje in na ročnih statvah demonstrirala tudi izdelavo lanenega platna. Zelo dolg in počasen proces.

Feb 06
2009

Gozd

Posted by svetlana in SlovenijarazstavaPohorjenaravamuzejKoroškagozd

Slovenija je dežela gozdov in spada med najbolj gozdnate države Evropske unije, takoj za Švedsko in Finsko. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije pokriva gozd 58,4% naše dežele. Drevesa, ki so najpogostejša v naših gozdovih,  so bukev, jelka, smreka, hrast in bor. Imamo pa tudi nekaj redkih dreves z rekordnimi dimenzijami, s katerimi se lahko seznanimo na razstavi Skrivnosti gozda v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, ki domuje v zgradbi Narodnega muzeja Slovenije.

Naj jih nekaj omenim. Najdebelejše drevo je Najevska lipa, ki raste na Lundranskem Vrhu nad Črno na Koroškem in ima obseg debla v prsni višini 10,8 m, ter meri v višino  24 m.  Najvišje slovensko drevo je Sgermova smreka. Lahko si jo ogledamo na severnem pobočju Pohorja, med Vuhredom in Ribnico na Pohorju. Njena višina je 62 m, obseg debla 3,4 m in je častitljive starosti okoli 300 let.  Najredkejša vrsta drevesa je hrast oplutnik. Imamo samo štiri znana drevesa, tri na Krasu in eno v Halozah.

Podatki o izjemnih slovenskih drevesih so iz Prirodoslovnega muzeja in mogoče je nedelja, 8. februar, ko bo kulturni dan in Dan odprtih vrat, pravi čas za obisk le tega.

Dec 15
2008

Z vlakom v Kamnik

Posted by svetlana in razstavamuzejLjubljanakamnikizletgradgozd

 

Marsikateri ljubljanski otrok se še ni peljal z vlakom, saj ima skoraj vsaka družina en avto, če ne še kakšnega več. Zato je za male in velike lahko prijeten izlet z vlakom v Kamnik. Vsako uro pelje vlak iz Ljubljane v Kamnik in vožnja traja približno 45 minut. Peljemo se mimo Trzina, Domžal, Jarš, Duplice in na glavni postaji v Kamniku izstopimo. Na poljih mimo katerih se peljemo, bomo z malo sreče lahko videli kakšno srno ali zajčka. V obdobju, ko sem se pogosto peljala po tej progi, sem videla tudi fazana.

Ko izstopimo iz vlaka je na levi strani grič na katerem stoji grad Zaprice. Lepo obnovljen grad je bil postavljen v prvi polovici 16. stoletja. Danes je v njem muzej, kjer si lahko ogledate stalne in občasne razstave. Na travniku, poleg gradu pa so postavljene stare kašče, ki so jih našli po celi Tuhinjski dolini in jih tu postavili na ogled.  V prvi kašči so razstavljeni tudi različni uporabni predmeti tistega časa, zato prosite oskrbnika, da vam kaščo odklene in razkaže. Posebej prijetno je tu spomladi, ko se lahko na lesenih klopeh spočijete v lepem naravnem okolju, saj se nedaleč stran že začenja gozd.

Nov 19
2008

Rački ribniki

Posted by svetlana in ŠtajerskaSlovenijaPohorjenaravakam.siizletgozd

 

Rački ribniki, Požeg, se nahajajo na Štajerskem, v občini Rače-Fram. To je krajinski park v zahodnem delu Dravskega polja in obsega 484 ha.  Večji del parka zaseda mešani gozd, v katerem največkrat najdemo hrast, črno jelšo, rdeči bor, smreko in brezo. Park sestavljajo tudi številna mokrišča z ogroženimi živalskimi in rastlinskimi vrstami.

Sredi gozda in na njegovem robu  se nahajajo ribniki, v katerih poteka ribogojstvo. Nekateri naj bi bili tu že v 16. stoletju, ko so začeli graditi grad Rače. Najbolj opazne pa tudi najbolj glasne živali v parku so zagotovo ptice. Menda so opazili že okoli 200 različnih vrst. Nekatere med njimi v parku tudi gnezdijo. Najpogostejše in poznane so čopasti ponirek, raca mlakarica, tukalica in ogromno drugih. Ob času selitve ptic pa se tu ustavijo tudi kormorani, čaplje, race, gosi in še in še. Raj na zemlji za opazovalce ptic pa tudi ostale ljubitelje narave. Med rastlinami naj omenim lokvanje, ki so ob našem obisku zacveteli v vsej svoji lepoti.

Nov 18
2008

Toško Čelo

Posted by svetlana in SlovenijanaravaLjubljanakam.siizlethribigozd

 

Kamorkoli se obrneš  v Ljubljani, v vsako smer  se lahko odpraviš  na izlet v ravno prav visoke, bližnje hribe. S terminom ravno prav visoke, mislim na take pohodnike, ki so bolj sprehajalci, kot sem sama. Pomembno je, da je lepa narava, najbolje v spomladanskih oblačilih, da ni preveč strmo in da je prijetna družba, da lahko kakšno rečemo, brez da bi bili ne vem kako upehani.

Taka, meni ljuba, izletniška točka je Toško Čelo. Je del Polhograjskega hribovja in visoko svojih 590 m. Na hrib se ponavadi odpravimo iz Podutika, kamor se lahko pripelješ z mestnim avtobusom številka 5, potem pa počasi navzgor do cestnega Prevala, kjer zavijemo desno. Malo se ustavimo ob spomeniku padlemu kurirčku, nato pa skozi gozd ali pa po cesti, proti vrhu. Na vrhu pa se ob lepem sončnem vremenu odpre prekrasen pogled na Ljubljano daleč naokoli. Zanimivo je, ko je v Ljubljani megla, kar pa je pozimi velikokrat, vrh pa se ponavadi kopa v soncu. In kaj vidimo nad meglo, ki se kot debela vata razprostira okoli nas. Vrh Šmarne gore in Grmade in pa dimnik ljubljanske toplarne, ki veselo puha v zrak in onesnažuje okolje.

Nov 16
2008

Hudičev bošt

Posted by svarun in legendaKranjgozdGorenjska

Med Storžičem in Grintavcem leži zelo zanimiv hrib - Zaplata. Ime je dobil po značilnem gozdičku, skoraj pravokotne oblike  (kot zaplata), ki leži na travnatem pobočju na južni strani in se ga tako lepo vidi iz Kranja .

Gozdiček se imenuje Hudičev bošt. Legenda pravi, da sta se nekoč dva kmeta nekje okrog Preddvora prepirala za kos gozda. nihče ni hotel popustiti niti za centimeter, dokler ni končno eden od njiju zavpil: "Ah, kar hudič naj ga vzame!".

In v tistem trenutku se je pojavil hudič in že je tekel z njim po hribu navzgor. Ravno takrat pa je začel v cerkvi biti zvon, pa je hudič izgubil svojo moč in tako pustil gozd sredi hriba.




Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008