Domov arrow Vsi blogi arrow tagsarrow muzej
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Kam.si blogi

Blogi uporabnikov spletne skupnosti portala Kam.si

Tag >> muzej
Mar 17
2009

Ljubljanska opera

Posted by svetlana in zgradbamuzejLjubljanaglasba

 

 

Zgradba današnje ljubljanske Opere, ki stoji v bližini Narodnega muzeja Slovenije, je bila postavljena leta 1892 v novorenesančnem slogu kot Deželno gledališče, ki je bilo sprva na prostoru današnje Slovenske filharmonije, vendar je v požaru popolnoma pogorelo. Ko so zgradili Nemško gledališče, to je današnja stavba Drame, pa so  tu potekalo predvsem operne predstave kasneje pa tudi baletne. Dvorana Opere je podkvaste oblike in obdana z obokanimi hodniki. Zunanjost krasijo jonski stebri nad vhodom s kipi, ki predstavljajo poezijo in slavo, nad njimi pa stoji kip genija s plamenico, v fasadnih nišah pa sta kipa, alegorija tragedije in komedije. Vse kipe je ustvaril slovenski kipar Alojzij Gangl, rojen 8. junija 1859 v Metliki. Njegovo delo je tudi kip Valentina Vodnika na ljubljanskem Vodnikovem trgu.

Danes stavbo Opere na veliko obnavljajo in dograjujejo novi del, ki bo v bolj modernem slogu in tu bodo vadbeni prostori za ansambel, orkester in balet, pa verjetno še kaj.

Mar 16
2009

Zoisova zbirka mineralov

Posted by svetlana in zgradbaSlovenijarazstavamuzejmineralLjubljanaBohinj

Žiga Zois se je uveljavil kot naravoslovec, mineralog in kot mentor slovenskih razsvetljencev. Posegal je tudi na področje geologije. Trdil je, da ves apnenec, ki gradi Triglavsko pogorje , izhaja iz morja. Da bi dokazal to svojo trditev, je organiziral odpravo na Triglavsko pogorje, ki se jo je udeležil tudi pesnik in duhovnik Valentin Vodnik, ki je takrat služboval v Koprivniku, v današnji občini Bohinj.  

Njegovo življenjsko delo pa je zbirka mineralov, ki jo danes lahko občudujemo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani, ki domuje v zgradbi Narodnega muzeja Slovenije.  Zoisova zbirka mineralov je ena najlepših in najstarejših tovrstnih zbirk. Obsega okoli 5.000 kosov mineralov in kamnin. Na stalni muzejski razstavi si lahko ogledamo le okoli 300 primerkov, vse ostalo je varno shranjeno v depoju muzeja. Leta 1805. so po njem poimenovali mineral - zoisit. Zbirka je zelo pomembna tudi zato, ker je bila temelj za odprtja prvega muzeja na Slovenskem, leta 1831 v Ljubljani.

Mar 09
2009

Trnovo

Posted by svetlana in pesnikmuzejLjubljanicaLjubljanacerkevarhitekt

 

Trnovo, prav tako kot Krakovo, nekoč ljubljansko predmestje, leži ob reki Gradaščici, ki je naravna meja med naseljema. Čez Trnovski most pridemo do Trnovske cerkve oz cerkve sv. Janeza Krstnika, v kateri naj bi France Prešeren prvič uzrl Julijo Primicovo, tu pa je kot duhovnik kar nekaj let služboval Fran Saleški Finžgar, slovenski pisatelj. V Trnovem stoji tudi hiša slovenskega arhitekt Jožeta Plečnika in v njej je danes muzej Plečnikove zapuščine. V gledališču KUD France Prešeren vsako leto priredijo festival Trnfest, gledališče pa je znano tudi po zabavni in duhoviti Impro ligi.

Nekoč so bili v Trnovem veliki zelenjavni vrtovi in branjevke so z ročnimi vozički dovažale solato na Vodnikov trg, v zimskem času pa so se ukvarjale z klekljanjem čipk.

Na koncu Trnovega, kjer se Gradaščica izlije v Ljubljanico pa je arhitekt Jože Plečnik nekdanje pristanišče, Trnovski pristan, uredil v čudovito sprehajališče.
Mar 01
2009

"Dediščina Ljubljanice"

Posted by svetlana in vrhnikarazstavamuzejmnenjeLjubljanicaLjubljana

 

Ljubljanica, kulturna dediščina reke je naslov izredno zanimive razstave, ki sem si jo danes ogledala v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani. V atriju muzeja je razstavljenih okoli tisoč najdb iz celotne struge Ljubljanice. Če kar naštejem imena krajev kjer so našli največ predmetov: Zalog, Vevče, Fužine, Breg, Livada, Podpeč, Bevke in Vrhnika. Poleg predmetov si lahko na velikih LCD ekranih ogledamo tudi kratke filmske upodobitve o reki in tudi o živem svetu v njej.

Najstarejše najdbe izvirajo iz srednje kamene dobe, kar nekaj jih je tudi iz bakrene in bronaste dobe, ko so na naših tleh nastajala koliščarska naselja . Na razstavi je veliko keramičnih posod, vrčev in čaš. Lepo je ohranjena keramična amfora iz 1. stoletja, najdena na Vrhniki. Celo deli steklenih posod, steklenice najdene v Črni vasi. Blizu Gruberjevega prekopa pa so našli železni meč in čelado iz konca 16. stoletja.

Feb 27
2009

Ljubljanski zeleni prstan

Posted by svetlana in naravamuzejLjubljanagrad

 

 

Konec petdesetih let se je v Ljubljani pojavila zamisel, da bi s primernimi označbami ohranili spomin na med vojno okupirano Ljubljano. Že 23. junija 1957 je bil organiziran prvi pohod po trasi nekdanje žične zapore. Na mestih, kjer so nekoč stali bunkerji, so postavili osmerokotne stebre in skupaj jih je bilo kar stodva.

Ljubljanski zeleni prstan so poimenovali Pot spomina in tovarištva. Pot je v največji možni meri sledila poteku žice. Danes je to sprehajalno rekreativna pot, ki jo uporablja staro in mlado, za sprehode, rekreativni tek ali kolesarjenje. Pot je peščena, ponekod poteka tudi po asfaltu, obdaja pa jo drevored. Pot je edinstvena  tudi v evropskem merilu. Spomnim se izjave švicarskega turista da, če bi Švica imela tako pot okoli kakšnega mesta, bi za to gotovo zvedel cel svet. Koliko jih ve za našo pot, pa ne vem.

Feb 25
2009

Koliščarji

Posted by svetlana in Slovenijamuzejmnenjemestna hisaLjubljanajezerobarje

 Kakšna domovanja so imeli koliščarji, si lahko ogledamo samo še v muzejih, med katerimi je tudi Narodni muzej Slovenije v Ljubljani. To je tisočletja stara kultura, ki si je svoje domove postavljala na vodi. Lesene kolibe so bile zgrajene na lesenih kolih, ki so bili zabiti v dno jezera. Koliščarji so se preživljali s poljedeljstvom in lovom, redili pa so tudi živali. Izdelovali so tudi zelo lepe keramične izdelke za domačo uporabo.

Prvo koliščarsko naselbino so pri nas odkrili na Ljubljanskem barju, v bližini današnjega Iga, leta 1875. Tudi v novejšem času skorajda ne mine leto, da ne bi na Ljubljanskem barju našli kakšen predmet iz dobe  koliščarjev. Nedavno so našli os dvokolesnika, ki šteje za najstarejšo najdbo te vrste na svetu.

Feb 20
2009

Tobačni muzej

Posted by svetlana in zgradbarazstavamuzejLjubljana

 Pod okriljem Mestnega muzeja Ljubljana, ki ima svoje glavne prostore v Turjaški palači poleg Križank, deluje tudi Tobačni muzej, v prostorih nekdanje Tobačne tovarne Ljubljana.

Stalna razstava nas vodi od Kolumbovega odkritja tobaka v Ameriki pred več kot 500 leti, do življenja zaposlenih v tobačni tovarni. Na razstavi je prikazana gradnje tovarne v arhitekturnem slogu druge polovice 19. stoletja. Ogledamo si lahko, kako je potekal proizvodni proces različnih tobačnih izdelkov in kakšen je bil življenjski slog zaposlenih, še posebej »cigararc«. To so bile delavke v tobačni tovarni, ene prvih emancipiranih Slovenk, ki so si delo našle tudi izven svojega doma in zanj prejele tudi plačilo. To niti ni bilo tako slabo, kajti zaposleni so si s pomočjo kreditov  v Rožni dolini zgradili hišice. Tako so nastale cele ulice, kjer so bile lastnice hišic »cigararce« , zato so bile za možitev zelo zaželene.

Tobačni muzej, na Tobačni 5 v Ljubljani, je odprt vsako prvo sredo in tretji četrtek v mesecu od 10. do 18. ure. Vstop je prost.

Feb 09
2009

Eklogit

Posted by svetlana in ŠtajerskarazstavaPohorjemuzejLjubljana

 

V Prirodoslovni muzej, ki ima svojo bogato zbirko v stavbi Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani, kar velikokrat zaidem in prav vsakokrat odkrijem kaj novega. Tokrat so v vitrini četrtletja razstavili eklogit, to je čudovita, barvita, metamorfna  kamnina, zelenkasto rdeče barve in jo najdemo na našem Pohorju, na Štajarskem . Po podatkih, ki sem jih dobila v muzeju, je Pohorski eklogit nastal pred približno 90 milijoni let v zemeljskih globinah, od koder so ga geološki procesi dvignili na površje. Eklogit priča geološki zgodovini na območju trka dveh kontinentalnih plošč, Afrike in Evrazije. Pohorski eklogit je uporaben za okrasne namene in iz njega izdelujejo zelo lep nakit . Kot zanimivost eklogit s Pohorja je skupaj s slovensko mis potoval celo na Kitajsko, kjer so ga predstavili in je na Kitajskem tudi ostal organizatorjem izbora za mis sveta.

Geološka vitrina četrtletja je na ogled do 10. aprila 2009.

Feb 06
2009

Dan kulture

Posted by svetlana in SlovenijarazstavapesnikmuzejLjubljanadogodek

 

Na dan, ko je umrl veliki slovenski pesnik dr. France Prešeren , 8. februarja, je v Sloveniji kulturni praznik. Na ta dan kulturne ustanove na široko odprejo svoja vrata in ponudijo brezplačne oglede svojih zakladov. Lahko si jih ogledamo sami ali pa se ob določeni uri pridružimo strokovnemu vodstvu. Kaj ponuja Dan odprtih vrat  v Ljubljani? En predlog je že v današnjem zapisu pod naslovom Gozd , lahko pa omenim še nekatere.

Slovenski etnografski muzej, na Metelkovi 2 nam ponuja stalno in gostujočo razstavo z javnim vodstvom ob 11. in 16. uri. Priredili bodo tudi različne delavnice.  Ob 11. uri bo za otroke: Pravljica o najlepšem cvetu in izdelovanje cvetja iz papirja. Ob 16. uri pa za odrasle: Demonstracije vezenja.

Feb 06
2009

Gozd

Posted by svetlana in SlovenijarazstavaPohorjenaravamuzejKoroškagozd

Slovenija je dežela gozdov in spada med najbolj gozdnate države Evropske unije, takoj za Švedsko in Finsko. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije pokriva gozd 58,4% naše dežele. Drevesa, ki so najpogostejša v naših gozdovih,  so bukev, jelka, smreka, hrast in bor. Imamo pa tudi nekaj redkih dreves z rekordnimi dimenzijami, s katerimi se lahko seznanimo na razstavi Skrivnosti gozda v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani, ki domuje v zgradbi Narodnega muzeja Slovenije.

Naj jih nekaj omenim. Najdebelejše drevo je Najevska lipa, ki raste na Lundranskem Vrhu nad Črno na Koroškem in ima obseg debla v prsni višini 10,8 m, ter meri v višino  24 m.  Najvišje slovensko drevo je Sgermova smreka. Lahko si jo ogledamo na severnem pobočju Pohorja, med Vuhredom in Ribnico na Pohorju. Njena višina je 62 m, obseg debla 3,4 m in je častitljive starosti okoli 300 let.  Najredkejša vrsta drevesa je hrast oplutnik. Imamo samo štiri znana drevesa, tri na Krasu in eno v Halozah.

Podatki o izjemnih slovenskih drevesih so iz Prirodoslovnega muzeja in mogoče je nedelja, 8. februar, ko bo kulturni dan in Dan odprtih vrat, pravi čas za obisk le tega.

Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008