Domov arrow Novice arrow Parki arrow Po poteh Robanovega Joža
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Po poteh Robanovega Joža

Natisni E-pošta

Po poteh Robanovega Joža
Po poteh Robanovega Joža

Slikovita alpska dolina

Robanov kot, ena od treh znamenitih alpskih ledeniških dolin v Savinjskih Alpah, je ime dobil po Robanovi kmetiji. Prvi zapis o Robanih je v gornjegrajskem škofijskem urbarju iz leta 1426.  Robanov rod že dolga stoletja zaznamuje dolino in ji daje svojevrstno podobo. Skupaj  s kmetijami Govc, Vršnik, Knez in Haudej oblikujejo skladen kulturnokrajinski pečat. Tu si kmečki človek in narava še vedno prijazno podajata roke. Že od leta 1950 je dolina zavarovana kot naravna znamenitost, od leta 1987 pa ima tudi status krajinskega parka (obseg 1447 ha). In po njej se lahko odpravimo le peš, kar je edino prav.

Proti strmemu stožcu Ojstrice


Pogled na Ojstrico
Pogled na Ojstrico
Da tod res še vedno odmeva starožitnost, se bomo prepričali že ob vstopu v Krajinski park Robanov kot (KPRK). Vedno odprta polkna Robanove domačije, cvetoče rože na okenskih policah, marljive čebele v starem čebelnjaku, pokritem s skodlami, nas nevsiljivo vabijo v senco domače lipe. Postojmo za trenutek ali dva. Tu se resnično začenja odpirati vsa lepota, ki jo KPRK premore. In ob dolgih, nevihtnih večerih, bodo tod še vedno zadonele milodoneče citre gospodarja Franca. Po eni izmed najlepših alpskih dolin pri nas in v širšem prostoru Evrope, ki jo oblikujejo ravno dno, strmi skalni bregovi in končna krnica, vodi
Mimo travnika
Mimo travnika
tudi Slovenska planinska pot. Vse tja do vrha Ojstrice (2350 m), ki KPRK skupaj z navpičnimi stenami Krofičke (2083 m) na zahodu in grebenom od Moličke peči (2029 m) do Križevnika (1909 m) na vzhodu daje posebno estetsko vrednost. Pot do Robanove planšarije v Kotu (900 m) vodi mimo Travnika, kilometer dolge travne jase z Robanovim hlevom in senikom v sredini. In že smo po slabi uri hoje od Robanove domačije v Kotu. Robanova planšarija je ena redkih še živih planin na Solčavskem. Tu še vedno stoji Robanova planšarska koča, ki v poletnih mesecih s prijetno domačnostjo prijazno odpira vrata mimoidočim. Za njo pa se ponosno dviga amfiteatralni sklep KPRK z Ojstrico na sredi. KPRK resnično razkriva neokrnjeno naravno lepoto, ki jo je znal ohraniti Robanov rod. Zato naj bo naše doživljanje spokojno in nevsiljivo.

Robanov Joža – eden zadnjih, če ne morda res zadnji slovenski bukovnik

Citre Robanovega Franca
Citre Robanovega Franca
V spominu starejših domačinov še vedno živi podoba Joža Vršnika (11. marec 1900 – 30. oktober 1973),  po domače Robanovega Joža, ki je trajno zaznamoval Robanov kot. V vsakdanjem življenju zadržan in skromen, a kadar se je bilo treba postaviti v bran zoper oskrunitev narave, je vedno povzdignil svoj glas. Čeprav ni imel veliko šolske izobrazbe, si je z nadarjenostjo, bistrim opazovanjem ter v sožitju z naravo pridobil življenjsko modrost in razgledanost. S smislom za lepoto jezika, za preprosto in hkrati slikovito izražanje, je zapisal številne zgodbe, ki so pet let po njegovi smrti izšle v knjigi Preproste zgodbe s solčavskih
V Kotu na Robanovi planšariji
V Kotu na Robanovi planšariji
planin. Zgodbe Robanovega Joža so kljub oddaljenosti let, ko jih je pisal, še vedno žive. Zdi se, kot da jih je pisal za nov rod, za današnje ljubitelje narave.  Za tiste, ki želijo v ljudskem izročilu poiskati dragoceno dediščino naših prednikov in jo spoštovati. Na Robanovi planšariji v Kotu, kamor je Robanov Joža neizmerno rad zahajal in opravljal kmečka dela, boste v planšarski koči lahko ugledali sliko suhljatega moža, prej majhnega kakor velikega, z živahnimi očmi in  umirjenimi potezami na obrazu. Okrog nje pa nekaj uokvirjenih, z roko napisanih pesmi. Med njimi so tudi verzi iz pesmi Planšarjevo slovo: Ko odhajam dol s planine / srce mi je žalostno; / al za letos, al za vselej / tukaj jemljem zdaj slovo? To je bil Robanov Joža. Globoko veren in pošten, z neomajno ljubeznijo do žive in mrtve narave.

Želite izvedeti več

Stari čebelnjak
Stari čebelnjak
Za več informacij o KPRK se lahko obrnete na Turistično društvo Solčava, Solčava 30, Solčava (tel. 03/839-07-10), spletni naslov http://www.logarska-dolina.si. V knjigi Joža Vršnika Preproste zgodbe s solčavskih planin (Celje, 2005) boste našli zapise njegovih  doživetij in opazovanj iz narave, solčavske zgodbe ter zgodovinska in narodopisna pričevanja. Priporočam vam tudi izletniško karto Zgornja Savinjska dolina 1 : 50 000.

Besedilo in foto: Alenka Veber

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Solčava  parki 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
autocad architecture p&id price check this link right here now cost of autodesk infrastructure design 2016 license
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008