|
|
|
UVODNIK
Barvita otožnost
Narava se je že dodobra odela z letnim časom, ki je za mnoge pohodnike eden izmed najlepših. A v njeni barvitosti, obsijani z dragocenimi toplimi jesenskimi žarki, bo tenkočuten pohodnik začutil tudi nedoumljive skrivnosti minljivosti.
Krajši jesenski dnevi naj ne bodo izgovor, da bi ostali doma za zaprtimi vrati. Če ne drugega, se lahko odpravimo v bližnji gozd in se prepustimo opazovanju jesenskega listja ali pa naberemo še katerega izmed jesenskih plodov.
Naš korak bomo tokrat usmerili proti Gorenjski. Deželi, ki se ponaša z obiljem kulturne in naravne dediščine. Obkrožajo jo vršaci, za mnoge sicer v jesenskih dneh, ko najvišje vrhove že pobeli sneg, nedostopne.
A tudi pogled iz slikovite alpske doline kot je npr. Tamar, ki se s severa zajeda med vrhove in grebene Julijskih Alp, lahko razširi naša obzorja. Obkrožena s stenami Mojstrovke z leve in Poncami z desne, nad njo pa kot mogočni stražar stoji Jalovec, v svojo planinsko oazo miru vabi skozi vse leto.
Občudovalcev pa se ne brani niti Bohinjsko jezero, največje slovensko stalno jezero. Okoli jezera je speljana sprehajalna pot. Tu lahko začnemo odkrivati številne kulturne in naravne spomenike Triglavskega narodnega parka. Zgodbo o edinem narodnem parku v Sloveniji lahko začnemo brati že v Ribčevem Lazu, kjer markantne cerkvice sv. Janeza Krstnika ni moč prezreti. V neposredni bližini pa so trajno zazrti v očaka slovenskih gora štirje srčni možje iz Bohinja, ki so se 26. 8. 1778 prvi povzpeli nanj.
Kdor pa rad prisluhne grajskim zgodbam, se lahko odpravi v Begunje na Gorenjskem v smeri doline Drage. Že res, da vas tu ne bodo pričakale razkošne grajske sobane, a vendarle boste lahko odkrili nekdanji čar, prežet s spomini. Vaši domišljiji pa bo odprta prosta pot za nova iskanja.
| Pokrajine | Gorenjska
PO GORENJSKI
IzletiRomarske cerkveMesta
GorenjskaVelika večina Slovencev skoraj istočasno, ko pomisli na Gorenjsko, pomisli tudi na Triglav, za nas mistično goro s trojno glavo. Za nas je Triglav mnogo višji kot je v resnici. Nekaj podobnega j...
Preberi več >> |
|
|
| Park | Triglavski narodni park
Edini narodni park v SlovenijiTriglavski narodni park (TNP) je s svojimi 83 807 ha največje zavarovano območje v Sloveniji in edini slovenski narodni park. Razprostira se na območju sedmih občin ter obsega večji del vzhodnih Julijskih Alp, vklju...
Preberi več >> |
|
| romanje |
Brezje
Bazilika Marije Pomagaj, posvečena sv. ViduBrezje so glavno romarsko središče nadškofije Ljubljana.
Odkar je apostol Slovencev sv. Modest okoli leta 760 na razvalinah nekdanjega rimskega Virunuma postavil cerkev in jo posvetil Gospe Sveti Mariji, je med tri tisoč cerkvami, ki so kakor ra...
Preberi več >> |
| | |
| Pohod |
Od Litije do Čateža ni samo Levstikova pot
Leta 1987 se je v starem mestnem središču Litije zbralo 397 ljubiteljev pohodov iz vseh koncev Slovenije in se prvič odpravilo po poti, ki jo je v potopisu Popotovanje od Litije do Čateža opisal pesnik in pripovednik Fran Levstik. Odslej se vedno drugo soboto v novembru v Litiji vsako leto zber...
Preberi več >> |
| |
|
|
| Slovenske pešpoti |
Pot Triglavske Bistrice
Na Triglav (2864 m) vodijo številne poti, primerne za izkušene gornike, pa tudi za malo manj izkušene, ki želijo vsaj enkrat stati na našem najvišjem vrhu. Samo iz Mojstrane vodijo proti kralju naših gora tri čudovite, ledeniško preoblikovane alpske doline. Iz doline Krme je najlažji dosto...
Preberi več >> |
| | |
| Pohod |
Od Komne do Vogla (1922 m)
Sodobnemu človeku so najbolj pisani na kožo taki planinski izleti, ki ga po najkrajši poti pripeljejo na izbrani vrh in nazaj v dolino. Kult naglice in hitrih uspehov danes obvladuje vsa področja človekovega udejstvovanja – tudi planinstvo. Zato se velja za spremembo včasih odpraviti na dalj...
Preberi več >> |
| |
|
|
| Slovenske domačije |
Liznjekova hiša
Stavbarstvo Zgornjesavske dolineLiznjekova hišaV središču Kranjske Gore, po starem imenovane Borovška vas (ves), stoji Liznjekova hiša ali domačija. Kot poučen primer ljudskega stavbarstva v preteklih stoletjih je prav, da je za nekaj časa tudi v središču na&s...
Preberi več >> |
| | |
| Arheološko najdišče |
Ajdna nad Potoki - zatočišče za preživetje
Na južna pobočja plečatega Stola je prislonjenih več skalnih čeri, ki se kar zgubijo v prostranosti obsežnih planjav pod vrhovi karavanških grebenov. Šele ko ubiramo dolinske poti pri Vrbi in Žirovnici, se prikaže ena izmed njih – drzni, zobati vrh s pomenljivim imenom Ajdna. Tovrstna le...
Preberi več >> |
| |
|
|
| Slovenske domačije |
Kajžnkova hiša v Ratečah
Obnovljena Kajžnkova hiša (včasih tudi Kajžnikova hiša) v Ratečah je že eno leto domovanje "Etnološke dediščine Rateč". Od letošnjega leta naprej je tudi kulturni spomenik lokalnega pomena. Istočasno je občinski svet Kranjska Gora za kulturni spomenik lokalnega pomena razglasil tudi mu...
Preberi več >> |
| | |
| Naši kraji |
Mošnje
Mošnje se razprostirajo na levi strani ob glavni cesti Ljubljana – Jesenice, južno od Radovljice. Ležijo na nadmorski višini 483 metrov. Takoj ko zavijete z glavne ceste pa vas že pozdravi prva znamenitost tega kraja – grad Podvin, ki ga domačini imenujejo kar Podvinska graščina. Prvič ...
Preberi več >> |
| |
|
|
| izleti |
Vitranc (1638 m) in Ciprnik (1746 m)
Slikovita okolica Kranjske gore je življenjski prostor Vandotovih junakov: Kekca in Rožleta, Mojce in Tinkare, Bedanca in Brinclja, tete Pehte, Kosobrina in drugih. Med samotarskimi in nekoliko čudaškimi prebivalci gorskega sveta je tudi sodnik Vitranec, strašno velik mož s srepim pogledom, do...
Preberi več >> |
| | |
| izlet, romanje |
Tamar
Kapela Marije Pomagaj
Le kaj je nagnilo znanega rateškega župnika, potopisca in ljubitelja božjih poti, Jožefa Lavtižarja, da si je izbral sredi tridesetih let prav Tamar za kraj, kamor naj bi verni Ratečani in drugi prebivalci Zgornjesavske doline romali k Mariji in jo prosili pomoči?...
Preberi več >> |
| |
|
|
| Gospodarske novice |
Slovenski gospodarski tokovi oktober 2007
V zelo spodbudne gospodarske tokove je kot strela z jasnega (18. 9.) udarila vodna ujma in v nekaj urah naredila za več kot 200 milijonov evrov škode. Pravzaptav se je kar ponorčevala iz človeške pameti. Razdejala in onesposobila je številne infrastrukturne sisteme in komunikacije in kar je š...
Preberi več >> |
| |
|
|
| | |
Novice 
