Ob 20-letnici samostojne slovenske države je založba Nova revija izdala pomembno, lahko bi rekli temeljno delo o nas skozi čas, kot sami predstavljajo to pomembno delo. Slovenski prostor od prazgodovine do današnjih dni pa v tem atlasu ni prikazan samo v sliki, marveč tudi v besedi, to je z izčrpnimi komentarji. Po desetih letih priprav je končno ugledal luč sveta prvi atlas celotne slovenske zgodovine, namenjen tako laikom kot strokovnjakom. Slovenci do sedaj še nismo imeli zgodovinskega atlasa, ki bi zajemal celotno slovensko zgodovino, čeprav je res, da je že leta 1853 izšel že pet let prej nastali znameniti Kozlerjev Zemljovid slovenske dežele, ki je poleg etnične meje predstavil tudi naravna bogastva na slovenskem ozemlju.
Začetki projekta segajo v leto 2001, ko je založba Nova revija
najprej utemeljila potrebo po slovenskem zgodovinskem atlasu, ki naj bi
izšel v zbirki Slovenska kronika.
Leta 2003 je založba ta projekt tudi prijavila na Ministrstvu RS za
kulturo in šele leta 2005 je bila dokončno izoblikovana zasnova in obseg
slovenskega zgodovinskega atlasa z vsemi temeljnimi kartami slovenske
zgodovine v dvatisočletnem obdobju. Odločili so se za štiri
kronološke razdelke: antika, srednji vek, novi vek ter 19. in 20.
stoletje. Vsakega od teh razdelkov je prevzel specialist za izbrano
obdobje, ki je postal hkrati tudi urednik razdelka. Antiko je prevzel mag. Tomaž Nabergoj,
srednji vek dr. Miha Kosi, novi vek dr. Boris Golec, 19. in 20.
stoletje pa dr. Aleš Gabrič. Cerkveno zgodovino za celotno obdobje od
pojava krščanstva do nastanka nove slovenske cerkvene pokrajine je leta
2006 prevzel France M. Dolinar. Razen Dolinarja so vsi nosilci razdelkov
mlajši od 50 let. Podatke za izdelavo zemljevidov so avtorji črpali iz
vseh razpoložljivih virov. Za samo izdelavo zemljevidov pa je poskrbela
kartografinja mag. Mateja Rihtaršič.
Slovenska cerkvena,
gospodarska in kulturna zgodovina je „ujeta“ na 234 kartah, na 49 skicah
in tlorisih ter na 10 tabelah in grafičnih prikazih. Ujeti so vsi
bistveni dogodki od kamene dobe do vključitve Slovenije v EU. Pomembni
so tudi splošni uvodi ob posameznih obdobjih. Potemtakem gre za
pionirsko delo slovenskega zgodovinopisja in historične kartografije.
Kot „družinski kartografski album“ pripada vsem, ki čutijo kot Slovenci,
ne glede na to kje živijo.
Avtor: Tomaž Štefe Povzeto po reviji Slovenija danes
Novice 
