Domov arrow Slovenska mesta in kraji
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec
Slovenska mesta in kraji

Sveti Vid

Natisni E-pošta
Sveti Vid
Sveti Vid
Mučenec sv. Vid († ok. 300) sodi med najbolj češčene svetnike na Slovenskem, saj mu je posvečenih več kot 40 cerkva, pa tudi imeni Vid in Vida sta zelo pogosti. Gradnja cerkva, posvečenih sv. Vidu, sega na začetek krščanstva med Slovenci, zato se domneva, da so jih postavljali v krajih, kjer so poprej častili Svetovita, poganskega boga Slovanov. Sv. Vid je poznan kot eden izmed 14 pomočnikov v sili, za zavetnika so si ga izbrali lekarnarji, kotlarji, pivovarji, mutci in gluhci, viničarji in rudarji, odrski igralci in plesalci. V cerkvah ga lahko vidimo upodobljenega kot mladeniča, mučenega v kotlu ali s kotličem v roki. God sv. Vida obhajamo 15. junija, po starem julijanskem koledarju pa je bil god na kresni dan. Na tisti čas nas spominja rek O svetem Vidi se skozi noč vidi.

Preberite več...
 

Šentjur

Natisni E-pošta
Šentjur
Šentjur
Sv. Jurij (god 23. aprila), vojak in mučenec iz Kapadokije v Mali Aziji (u. ok. 303), je zelo češčen svetnik v vseh krščanskih deželah. O njegovi priljubljenosti na Slovenskem pričuje okoli 40 župnijskih cerkva in skoraj toliko podružnic. Po njem so poimenovani številni kraji. Jurjevo je veljalo za začetek pomladi, kar so nekdaj praznovali s koledniškimi obhodi, zlasti v Beli Krajini. Jurjevanje se danes v Sloveniji ponovno oživlja.
Preberite več...
 

Šentrupert

Natisni E-pošta
Šentrupert
Šentrupert
V koledarjih bomo ime prvega salzburškega škofa sv. Ruperta (r. ok. 620 – u. ok. 717) našli dvakrat: na njegov smrtni dan 27. marca in 24. septembra, ko je njegov škofovski naslednik Virgil  (god 27. novembra) prenesel svetnikove posmrtne ostanke v novo, njemu posvečeno stolnico. Uveljavil se je prvi datum.  Češčenje svetnika se je južno od Drave začelo pod vplivom sv. Eme (god 27. junija), saj je mnogim cerkvam, ki jih je dala graditi, za zavetnika izbrala sv. Ruperta. Med temi je tudi župnijska cerkev v Šentrupertu na Dolenjskem. Sv. Rupert velja za zavetnika rudarjev v solnih rudnikih, priporočajo se mu kot zavetniku zoper šen in otroške krče.
Preberite več...
 

Sveti Trije Kralji v Slovenskih Goricah

Natisni E-pošta
Cerkev Sv. treh kraljev pri Svetih Treh Kraljih v Slovenskih Goricah
Kako priljubljen je bil nekdaj praznik Svetih treh kraljev tudi med slovenskim narodom, pričajo številne šege in obredja. Pred praznikom je tretji sveti večer, ko verni ljudje pokropijo in pokadijo svoje domove. Na podboj vrat pa napišejo letnico in prve črke imen treh kraljev (npr. 20+G+M+B+09).
Začetek njihovega češčenja pri nas sega v konec 14. stoletja, ko so Slovenci začeli romati v Köln (Kelmorajn). Tam so vsakih sedem let izpostavljali svetokraljevske relikvije. Kljub priljubljenosti Gašperja, Mihe in Boltežarja pa v Sloveniji lahko na zemljevidu najdemo le šest ali sedem cerkva, posvečenih Svetim trem kraljem.
Preberite več...
 

Šempeter v Savinjski dolini

Natisni E-pošta
Šempeter
Šempeter
Šempeter leži v osrčju spodnje Savinjske doline, ob cesti Celje – Ljubljana, od Celja je oddaljen 12 kilometrov. Prijetno naselje, s celovito ponudbo privablja številne turiste, ki si lahko marsikaj ogledajo, saj je Šempeter kraj, ki mu je zgodovina dala kar nekaj resnično zanimivih in pomembnih ponosov.
Preberite več...
 

Ravne na Koroškem

Natisni E-pošta

Ravne na Koroškem

Ravne na Koroškem
Okolica Raven je bila poseljena že v antiki, saj je skozi kraj vodila rimska cesta. Na mestu železarne so našli rimsko keramiko, mozaične kamenčke, opeko in denar. Prvič se Ravne omenjajo  leta 1248 kot Guttenstein, kot trg pa leta 1317. V 14. stoletju postane Guštanj  deželno knežji trg in je dobil pravico do štirih letnih sejmov in do pobiranja sejmnine. Od konca 16. stoletja je trg imel grb in uradni pečat zelene barve, ki predstavlja drevo s tremi krošnjami. Tržani so bili osebno svobodni, toda trška samouprava ni bila popolna.
Preberite več...
 

Metlika

Natisni E-pošta

Metlika

Leta 2005 je Metlika praznovala 640 letnico mestnih pravic - leta 1365 je namreč dobila vnovič potrjene mestne pravice od goriško-tirolskega grofa Albrehta IV. To pa seveda pomeni, da je naselje samo mnogo starejše in tudi imenovalo se je drugače. Še v 14. stoletju se je imenovalo Novi trg. Metlika se prvič omenja leta 1228, vendar ne kot naselje, marveč kot pokrajina.
Preberite več...
 

Ljutomer

Natisni E-pošta

Ljutomer


Ljutomer
Prva misel, ki se Slovencu porodi, če kdo omeni Ljutomer je ta, da je Ljutomer gospodarsko in kulturno središče ene izmed naših pokrajin, to je Prlekije (Murskega polja in Ljutomerskih goric). To ozemlje spada k večji pokrajinski enoti - Pomurju, katerega središče je Murska Sobota. Obrobna ozemlja - med njimi tudi Prlekija - pa težijo k manjšim središčem kot so Ljutomer, Gornja Radgona in Lendava.
Preberite več...
 

Litija

Natisni E-pošta

Litija


Litija iz zraka
V dolini najdaljše slovenske reke in 37 km jugovzhodno od Ljubljane leži veliko urbanizirano naselje, ki je tudi dokaj pomembno lokalno središče, ki šteje nekaj manj kot 7.000 prebivalcev. Dolina reke Save se tu razširi v Litijsko kotlino, ob robu katere je zraslo mesto Litija. Poleg Save sta za mesto Litija pomembni še dve nič manj pomembni žili, lahko bi celo rekli arteriji: glavna cesta Ljubljana - Trbovlje in železnica Ljubljana - Zidani Most. Ene od žil, ki tudi poteka tod mino pa bolje, da je ne bi bilo, je litijska prelomnica, vzdolž katere se kaj radi sprožajo bolj ali manj močni potresni sunki.
Preberite več...
 

Sežana

Natisni E-pošta

Sežana


Sežana
Sežana je slovensko mesto tik ob meji z Italijo, skozi katerega smo včasih več kot sedaj hiteli po nakupih v Trst (mejni prehod Fernetiči), ne da bi Sežano sploh opazili, kaj šele, da bi se v njej ustavili, si jo ogledali in bolje spoznali. In ravnali smo narobe, kajti dejstvo je, da je vredna ogleda. Žal pa o tem tudi domačini niso povsem prepričani in (pre)počasi spoznavajo, da ima tudi njihovo mesto obiskovalcem marsikaj zanimivega in vrednega pokazati. Če bi se tega ovedli že preje, bi prav gotovo že marsikaj postorili, da bi o tem prepričali bližnjo in daljno okolico - ne samo slovensko, marveč tudi italijansko. Zato jih v tej smeri čaka še veliko dela, nekaj pa je bilo že tudi storjenega. Med drugim so izdali zelo obsežen in kvaliteten prospekt, ki je že kar mala publikacija o Sežani in občini Sežana. Jasno je, da na turistično naglo razvijajočem se Krasu tudi Sežana, kot njegovo središče, ne bo mogla in ne smela zaostajati. To morajo čimprej spoznati vsi odločajoči dejavniki, kot radi rečemo, kajti z znanjem oboroženih posameznikov jim ne manjka.
Preberite več...
 

Velenje

Natisni E-pošta

Velenje


Velenje
V želji, da bi tudi bralce serije o slovenskih mestih seznanili z veliko preobrazbo, ki jo v zadnjih letih doživlja mesto Velenje, smo se odločili, da tokrat podrobneje predstavimo to mesto. Prvi in najbolj očiten dokaz tega spreminjanja mesta Velenja iz rudarskega in industrijskega mesta v sodobno urejeno in turistično mesto je zlata medalja s strani Evropske komisije, ki je Velenju v lanskem letu podelila laskavi naslov Urejeno evropsko mesto. Evropska komisija je bila prijetno presenečena nad Velenjem. Niso si mislili, da ima lahko tipično rudarsko mesto toliko cvetličnih nasadov. Seveda pa člani komisije niso ocenjevali samo teh nasadov, marveč tudi projekte ureditve mesta, ki so bili izvedeni v preteklosti in tiste, ki si jih mesto zastavlja za prihodnost.
Preberite več...
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 Naprej > Konec >>

Rezultati 12 - 22 od 29
going here more price adobe acrobat 9 price access license price software price adobe photoshop lightroom more tips here cheap project software for sale
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008