Domov arrow Novice arrow Mesta arrow Šentrupert
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Šentrupert

Natisni E-pošta

Šentrupert
Šentrupert
V koledarjih bomo ime prvega salzburškega škofa sv. Ruperta (r. ok. 620 – u. ok. 717) našli dvakrat: na njegov smrtni dan 27. marca in 24. septembra, ko je njegov škofovski naslednik Virgil  (god 27. novembra) prenesel svetnikove posmrtne ostanke v novo, njemu posvečeno stolnico. Uveljavil se je prvi datum.  Češčenje svetnika se je južno od Drave začelo pod vplivom sv. Eme (god 27. junija), saj je mnogim cerkvam, ki jih je dala graditi, za zavetnika izbrala sv. Ruperta. Med temi je tudi župnijska cerkev v Šentrupertu na Dolenjskem. Sv. Rupert velja za zavetnika rudarjev v solnih rudnikih, priporočajo se mu kot zavetniku zoper šen in otroške krče.

Kraji, poimenovani po sv. Rupertu

Pogled na Šentrupert z Šentruperskega polja
Pogled na Šentrupert z Šentruperskega polja
V Sloveniji je šest cerkva posvečenih sv. Rupertu, po treh pa so poimenovana tudi naselja, ki v času množičnih »brisanj« svetniških krajevnih imen niso mogla ubežati spremembam. Prvotno ime Šentrupert (ali Šent Rupert) je ohranil le kraj na Dolenjskem, čeprav si je povojna oblast prizadevala, da bi kraju vsilila ime Dolenjski paradiž. Kraj Sv. Rupert (nad Laškim), je bil leta 1952 preimenovan v Breze, od leta 1994 pa se imenuje Šentrupert. Leta 1955 so tudi kraj Sv. Rupert (Občina Braslovče) v Šentrupert.

Zgodovina župnije Šentrupert na Dolenjskem

Kip sv. Ruperta v novogotskem glavnem oltarju iz leta 1865
Kip sv. Ruperta v novogotskem glavnem oltarju iz leta 1865
Med slovenskimi župnijami, ki se lahko pohvalijo, da so proti koncu 19. stoletja in na začetku 20. stoletja dobile svojo zgodovino objavljeno v knjigah, je tudi Šentrupert. Zgodovinar Ivan Steklasa (1846–1920) je namreč leta 1913 v samozaložbi izdal obsežno zgodovino župnije Šentrupert. Ta bogati zgodovinski vir informacij o preteklosti župnije je vzpodbudil Turistično društvo Šentrupert, da je bila leta 2003 knjigo ponovno natisnjena. Po Ivanu Steklasi so domačini poimenovali tudi pohodno pot. Z nje se nam pogled preko doline proti Šentrupertu odpira v daljavo proti Gorjancem, Mirni gori, Kočevskemu hribovju, Snežniku, Triglavu, Dolomitom, Kumu in Lisci.

Biser sredozemske gotske arhitekture

Pokopališka cerkev Sv. Križa
Pokopališka cerkev Sv. Križa
Cerkev Sv. Ruperta v Šentrupertu z bogato arhitekturo sodi v sam vrh evropske gotike. Stavba je odločilno vplivala tudi na urbanistično zasnovo samega naselja, ki je nekaj posebnega med starejšimi vaškimi jedri na Dolenjskem. V arhivskih virih se cerkev Sv. Ruperta prvič omenja leta 1163, zgodovinske okoliščine pa kažejo, da je treba začetke cerkve, predvsem pa pražupnijo, iskati že v 11. stoletju. Tamkajšnjo posest je leta 1044 Hema Krška podelila svoji ustanovi, samostanu benediktink v Krki na Koroškem oziroma leta 1072 krški škofiji, ki je bila cerkveno podrejena salzburški nadškofiji.
Sončna ura na južni strani cerkve Sv. Ruperta
Sončna ura na južni strani cerkve Sv. Ruperta
Šentrupert na Dolenjskem je po sv. Emi povezan z njeno versko in kulturo dediščino, ki se je ohranila vse do danes. Župnijska cerkev Sv. Ruperta v Šentrupertu na Dolenjskem je njen najlepši spomenih na tleh današnje Slovenije.
Na severnem obočnem polu ladje, na sklepnikih, lahko vidimo upodobljeno sv. Emo in njenega moža Viljema. Šentrupert je vključen tudi v zamisel Emine romarske poti, ki povezuje kraje, neposredno ali posredno povezane z življenjem sv. Eme (pred 995 – ok. 1045).


Ne prezrite

Romarska cerkev Sv. Frančiška Ksaverija
Romarska cerkev Sv. Frančiška Ksaverija
Dostop
Šentrupert, gručasto naselje v severnem delu dna Mirnske doline, leži večinoma na desnem bregu potoka Bistrice. Iz Ljubljane sledimo dolenjskemu avtocestnemu kraku A2, avtomobilsko cesto zapustimo v Trebnjem ter sledimo lokalni cesti proti Sevnici.

Župnija
Šentrupert, Šentrupert 20, 8232 Šentrupert, tel. 07/304-00-38.
Nedeljske svete maše in romarski shodi
V župnijski cerkvi Sv. Ruperta ob 7h in 10.30h ter v p. c. Povišanja sv. Križa na Velikem Cirniku ob 9h, tudi ob zapovedanih praznikih. Druge svete maše: p. c. Sv. Frančiška Ksaverja na Veseli Gori vsako nedeljo v juliju in avgustu ob 18h.

Romarji na poti Pot romarjev
Romarji na poti Pot romarjev
Preberite si
Dolinar, France M. 2007. Romarski vodnik: Emina romarska pot. Podsreda: Kozjanski park.
Preskar, Robert. 2001. Šentrupert na Dolenjskem. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino.
Steklasa, Ivan. 1913. Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem. Ljubljana: Samozaložba.

Spletne strani: http://www.sentrupert.net/, http://www.potromarjev.sentrupert.eu/,  http://www.eminaromarskapot.si/sl/ in http://www.pdpolet.com/

Zemljevidi
Trebnje, turistična karta občine, 1 : 50.000. Trebnje: Občina, 1997.
Atlas Slovenije. 2005. Ljubljana: Mladinska knjiga, 146/C1.

Tradicionalno romanje
14. romanje po Poti romarjev bo v nedeljo, 3. maja 2009. Romarjem se lahko pridružite na Žalostni gori pri Mokronogu ob 6.30 ali na Veseli Gori ob 9.30. Info: GSM 041/601-485.

Križev pot in kapela Žalostne Matere Božje
Križev pot in kapela Žalostne Matere Božje
Tradicionalni pohod
Na Steklasovo pohodno pot se lahko odpravite izpred trga pred cerkvijo Sv. Ruperta v Šentrupertu v soboto, 10. oktobra 2009, ob 8.30. Info: GSM 041/541-077.

Kulturna in sakralna stavbna dediščina

Enoločni kamniti most. Stoji v severovzhodnem delu naselja.
Kapela sv. Križa. Zgradila jo je delavnica G. Pascolija 1859 kot grobnico plemiške družine Barbo. Stoji na pokopališču vzhodno od naselja.
Kapelica Sv. Ruperta. Preprost tip vaške kapelice z odprto južno stranico. V njej je celopostavni kip sv. Ruperta. Stoji na vzhodni strani naselja, na križišču ceste, ki vodi iz Mokronoga, in poti na pokopališče.
Rakovniško znamenje. Stoji na Šentruperškem polju ob cesti med Šentrupertom in Veselo Goro.
Vaško jedro. Sestavljajo ga stanovanjske hiše in gospodarska poslopja, pretežno iz 19. stol., zbrane okoli manjšega trga s cerkvijo Sv. Ruperta.
Romarska cerkev, p. c. Sv. Frančiška Ksaverija. Cerkev stoji na Veseli Gori nad Mirnsko dolino

Avtor: Alenka Veber

Povzeto po mesečniku Ognjišče

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Dolenjska  mesto  Šentrupert 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008