Površina občine Trbovlje meri 58 kvadratnih kilometrov, število prebivalcev pa se po večletnem upadanju vrti okrog številke 17.500. V občini ni drugih velikih naselij, skoraj vsi prebivalci žive v mestu, ki se razteguje v ozki dolini Trboveljščice in na obeh pobočjih, ki jih poseljuje nekaj več kot deset tisoč prebivalcev. Ime naj bi po nekaterih razlagah izviralo iz glagola trebiti, torej krčiti zaraščene površine, vse več pa je zagovornikov razlage, da je mestu posodil ime neki staroslovenski Trebov, ustanovitelj, starešina naselja.
Hrastniška občina se razprostira na 59 kvadratnih kilometrih, ki jih poseljuje nekaj več kot deset tisoč prebivalcev. Večina jih živi v samem mestu Hrastnik, ki se ob sotočju potokov Boben in Brnica stika z drugim večjim naseljem v občini, z nekdanjo samostojno občino Dol pri Hrastniku. Današnje meje je občina dobila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja z združitvijo Hrastnika, Dola in ob Savi ležečega Podkraja. Kraju so dali ime nekdaj bogati hrastovi gozdovi – tudi v občinskem grbu so upodobili hrast na belem ščitu.
Med tremi zasavskimi občinami je najrazsežnejša zagorska, saj s 147 kvadratnimi kilometri presega skupno površino hrastniške in trboveljske. Ob nadaljevanju sedanjih demografskih gibanj bo kmalu postala največja tudi po številu prebivalcev – teh je zdaj okrog 17.200, od česar jih dve tretjini živi v večjih naseljih Zagorju, Kisovcu in na Izlakah. Če se samo Zagorje tako kot preostali zasavski mesti zraslo na premogu, pa v okolici srečamo veliko sledov starejših časov: več deset srednjeveških cerkva in nekaj gradov ter dvorcev, ki so večinoma ruševine ali pa so že povsem izgubili nekdanji videz. Izjema je grad Kolovrat v zasebni lasti. Med tistimi, ki so postali ruševine, pa premoreta največ zgodb grad Gamberk s precej dobro ohranjenim romanskim stanovanjskim stolpom in graščina Medija, kjer je preživel otroštvo Janez Vajkard Valvasor. Slavni učenjak je bil verjetno pokopan v grajski kapeli z družinsko grobnico Valvasorjev.
Predstavljamo izjemno slikovito naselje Gornji Grad. V celotni občini živi nekaj manj kot 3000 prebivalcev, a kraj se ponaša z enim največjih arhitekturnih biserov Slovenije.
V bližini Kamnika, ne tako daleč od glavnega mesta Ljubljane (približno 50 kilometrov), leži Gornji Grad. Kraj leži v Zadrečki dolini, v sredi predalpskega pogorja. Sem se lahko pripeljete preko prelaza Črnivec, ki leži na okoli 900 metrih nadmorske višine.
Sv. Danijel (god 21. julija), čigar ime pomeni »moj sodnik je Bog«, je četrti med velikimi preroki stare zaveze. Leta 605 pr. Kr. je prišel v babilonsko sužnost, kjer ga je kralj Nebukadnezar s tremi drugimi judovskimi mladeniči sprejel na svoj dvor. Ker njegovi trije prijatelji niso hoteli častiti zlate podobe, jih je dal kralj vreči v peč. A Bog je poslal angela, ki je mladeniče v peči zaščitil pred ognjem, kar je Nebukadnezarja prisililo k temu, da je priznal in začel slaviti judovskega Boga, mladeniče pa zopet postavil nad babilonsko pokrajino. Danijel si je s svojo modrostjo pridobil ugled in se povzpel do visokih služb, kar so mu mnogi zavidali. Pod kraljem Darejem je bil vržen v levjo jamo, a ga je angel, ki ga je Bog poslal, rešil pred levjimi žreli. Največkrat je upodobljen, ko sedi v levji jami ali z ovnom s štirimi rogmi poleg sebe.
Pišece, majhno vas v bližini meje s Hrvaško, smo doslej poznali po tem, da se je tam rodil pomemben slovenski jezikoslovec in zgodovinar Maks Pleteršnik. Ljudje so se in se še vedno največ ukvarjajo z vinogradništvom in sadjarstvom, nekaj pa je zaposlenih tudi v nekmetijskih dejavnostih. Po zaslugi podjetnega domačina Martina Bibiča je z letošnjim letom v Pišecah zapihal nov veter. V svojem rojstnem kraju je, ob pomoči sredstev iz EU, pogumno odprl novo stran v življenju Pišec. Postavil je večji turistični objekt (Vila Silva Marija) s sedmimi apartmaji, bazenom, savno, kar vse bo zadovoljilo tudi najbolj razvajene in zahtevne goste. Sicer pa Martin Bibič verjame, da bo goste bolj kot kaj drugega pritegnila mirna, dobro ohranjena, neonesnažena in raznolika okolica, polna dobrosrčnih in odkritosrčnih ljudi, ki jih globalizacijske bolezni še niso niti oplazile.
Sv. Lambert (goduje 17. septembra) se je rodil premožnim in uglednim staršem okoli leta 625 v Maastrichtu na Nizozemskem. Bil je učenec škofa Teodarda, ki ga je posvetil v duhovnika in obdržal v svoji hiši, kjer je Lambert opravljal dušno pastirstvo med rojaki. Lamberta so po umoru škofa Teodarda duhovniki in ljudstvo izvolili za novega škofa. Toda že po treh ali štirih letih se je moral umakniti s škofijskega sedeža. Ko je zavladal kralj Teodorik III., je dal Lamberta poklicati iz pregnanstva. Za škofijski sedež si je izbral Leodium, sedanji Liège. Lambert se je z vso vnemo lotil urejanja cerkvenih razmer.
Sv. Valburga, opatinja (god 25. februarja), se je rodila v Angliji leta 710, umrla pa leta 779 v Heidenheimu v Nemčiji, kamor je odšla na prošnjo sv. Bonifacija (god 5. junija). Njene relikvije, ki so jih sto let po njeni smrti prepeljali v mesto Eichstätt na Bavarskem, so hodili častit tudi romarji iz naših krajev.
Sv. Nikolaj oz. Miklavž (god 6. december) sodi med priljubljene svetnike. V vsej zahodni in vzhodni Cerkvi je od 11. stoletja dalje v časteh kot veliki priprošnjik in čudodelnik. Ljudje ga kljub zahodnemu Božičku in sibirskemu dedku Mrazu še vedno častijo zaradi njegove svetosti ter kot pomočnika v stiski in čudodelnika. Sv. Nikolaj je upodobljen v škofovski obleki, s tremi zlatimi kroglami na knjigi ali pa s tremi hlebčki ali tremi kamni, s tremi dečki, ki stopajo iz čolna (ker je po legendi rešil tri umorjene dečke – šolarje); s sidrom in ladjo (ker je rešil ladjo in jo z viharnega morja srečno pripeljal v pristanišče).
V osrčju gričevnate kozjanske pokrajine, ki svoje vrhove vzpenja pogosto kar nad 500 metrov nadmorske višine, se skriva pravljični kraj Prevorje. Zaradi svoje razgibanosti in slikovitosti ga opevajo domači literati v pesmih in marsikdo ga imenuje kar »Kozjanski raj«. Kraj leži na jugovzhodu Občine Šentjur in je dobil ime po velikem številu prevalov in prevojev. Obsega šest vasi, v katerih živi okrog 750 prebivalcev. Do naselja pridemo po vijugasti regionalni cesti R 423, ki je izredno priljubljena med motoristi in kolesarji, iz Šentjurja v smeri Lesično-Kozje ali iz Olimja preko Virštanja oz. iz Podsrede preko Kozjega v smeri Šentjurja.
Mučenec sv. Vid († ok. 300) sodi med najbolj češčene svetnike na Slovenskem, saj mu je posvečenih več kot 40 cerkva, pa tudi imeni Vid in Vida sta zelo pogosti. Gradnja cerkva, posvečenih sv. Vidu, sega na začetek krščanstva med Slovenci, zato se domneva, da so jih postavljali v krajih, kjer so poprej častili Svetovita, poganskega boga Slovanov. Sv. Vid je poznan kot eden izmed 14 pomočnikov v sili, za zavetnika so si ga izbrali lekarnarji, kotlarji, pivovarji, mutci in gluhci, viničarji in rudarji, odrski igralci in plesalci. V cerkvah ga lahko vidimo upodobljenega kot mladeniča, mučenega v kotlu ali s kotličem v roki. God sv. Vida obhajamo 15. junija, po starem julijanskem koledarju pa je bil god na kresni dan. Na tisti čas nas spominja rek O svetem Vidi se skozi noč vidi.
Slovenska mesta in kraji 
