Prestol kralja Matjaža v Matjaževi dvorani je najmogočnejša kapniška skupina v jami
Med Čušperkom in Dobrepoljem in tam okoli
so tri jame ali luknje, ki se popolnoma perpendiculariter
ali navpično poglabljajo v zemljo
kakor vodnjak. K tem jamam hodijo vsako
leto s procesijo in jih blagoslavljajo, ker
mislijo, da bi, ko bi blagoslova ne bilo, velika
nevihta prišla iz njih, ki bi okoličanom opustošila
vsa polja. Nekoč so nekoga spustili na
vrvi v eno teh jam; ko so ga spet privlekli na
dan, je izgubil um in ostal nor ne le nekaj let,
ampak je tudi v blaznosti umrl. /.../ Blaznost
je morala nastati ali zaradi hudih in strupenih
hlapov, ki so spodaj v jami, ali zaradi
prevelikega strahu pred prikaznijo, ki jo je
morda zagledal, je v Slavi vojvodine Kranjske
zapisal Valvasor.
Skrivnosten podzemeljski
svet je naše prednike navdajal z nelagodjem,
zato so se ga izogibali. Tekom stoletij pa so se
strahovi razblinili in ljudje so začeli radovedno
odkrivati čaroben svet globoko pod našimi
nogami.
V sredo, 26. maja 1926, je Josip Perme, župan
občine Št. Jurij južno od Grosuplja, s tremi spremljevalci
prispel do Brezna pri opolzkem kamnu.
Namenil se je bil spustiti vanj in poiskati
morebiten prehod v jamo Ledenico, ki je bila
znana že v Valvasorjevih časih. Pri cerkvi sv. Nikolaja
na Taboru so si sposodili enajstmetrsko
lestev, ki pa je bila skoraj prekratka. Precej poguma
je bilo treba, da so se z žepnimi svetilkami
in nekaj svečami spustili v temačno brezno.
V njem so ostali do noči. Prehoda v Ledenico
sicer niso našli, so pa odkrili Veliko dvorano, ki
je največji prostor v današnji Županovi jami.
Župan Perme je o odkritju poročal Muzejskemu
društvu v Ljubljani. V jamo so se kmalu spustili
člani Društva za raziskovanje jam, za njimi
pa so začeli prihajati tudi nepovabljeni obiskovalci.
Ker so lomili kapnike in jih za spomin
odnašali na površje, so vhod zaprli z železnim
pokrovom.
Dober mesec po odkritju je bil Perme znova
v jami. Tokrat je iz nje pihalo, in sicer iz vzhodne
smeri, kamor je bil obrnjen tudi vhod v Ledenico.
Perme je tja hitro poslal nekaj delavcev
z naročilom, naj zakurijo ogenj, sam pa je s pomočniki
začel kopati. Ledenica je bila že vsa v
dimu, ko so na drugi strani nenadoma odstranili
večji kamen. Iz odprtine se je izvil gost dim
in potrdil domnevo, da sta jami povezani.
Domačini so v naslednjih mesecih uredili
dostop v jamo in peš pot skozi njo ter jo na nevarnejših
krajih zavarovali z leseno ograjo. 15.
maja 1927 je bila slovesna otvoritev, na katero
je posebni vlak iz Ljubljane pripeljal več kot tisoč
izletnikov, ki so pot iz Grosuplja do jame
prehodili peš. Pozimi leta 1931 so začeli kopati
rov med Županovo jamo in Ledenico. Po več
kot treh letih napornega dela z ročnimi svedri,
kladivi in dinamitom so v 34 metrov dolgem
rovu zabetonirali zadnje izmed več kot devetdesetih
stopnic. Tako je vhod v
Ledenico postal tudi vhod v Županovo
jamo.
Leta 1936 so jamo osvetlili z
električnimi lučmi, vendar se kapniki
v njej niso dolgo kopali v
svetlobi. Med vojno so namreč
Italijani odstranili napeljavo in jo
uporabili pri elektrifikaciji ene
izmed sosednjih vasi. Leta 1946
so Županovo jamo preimenovali
v Taborsko (po bližnjem hribu
Tabor, kjer je eden izmed najbolje
ohranjenih protiturških taborov
na Slovenskem) ter jo postopoma
znova uredili za oglede. Po
osamosvojitvi so domačini predlagali,
da bi ji vrnili prvotno
ime, kar se je leta 1996 tudi zgodilo.
Po stopnicah
v osvetljene dvorane
Urejena pot po Županovi jami, ki pelje skozi
sedem večjih dvoran, je dolga 610 metrov, na
njej pa je okrog 500 stopnic. S prvimi se srečamo
že nad potjo v Ledenico. Ko se v vročem
avgustovskem dopoldnevu z uravnave med
drevjem spustimo do vhoda, nas hipoma objame
hlad. »Kot da bi se spuščali v hladilnik,« hudomušno
pripomni eden izmed pohodnikov,
ki sta se nam pridružila pred nekaj minutami.
Železna ključavnica v vratih zaškrta, vodnik prižge
luči in pod nami se prikaže presenetljivo
velika Ledenica. To je najhladnejši del Županove
jame; temperatura tod nikoli ni višja od
štirih do šestih stopinj Celzija. V drugi polovici
zime nastanejo v Ledenici ob ugodnih razmerah
ledeni kapniki: ko se sneg nad jamo topi,
voda kaplja na hladna tla, kjer zmrzne.
Županova jama je tudi zatočišče netopirjev. Na fotografiji mali podkovnjaki
Nizek, umetno izkopan rov nas popelje navkreber
skozi pravljično Srebrno dvorano do
bolj asketske Permetove dvorane. Na stropu vidimo
odprtino, skozi katero se je pred dobrimi
osemdesetimi leti spustil župan Perme s svojimi
spremljevalci. Ker smo tudi mi štirje (manjše
skupine so v Županovi jami, ki jo na leto obišče
okrog 4.000 obiskovalcev, prej pravilo kot
izjema), se v polmraku zlahka vživimo v napeto
pripoved o njenem raziskovanju. Na trenutke
se nam zdi, da bomo tudi mi zdaj zdaj odkrili
kakšen stranski rov, v katerega še ni stopila
človeška noga. Nehote preženemo netopirja, ki kot senca odjadra v temo. Županova jama je med najpomembnejšimi
podzemnimi zatočišči netopirjev
v tem delu Slovenije. V njej se zadržuje sedem
vrst teh nenavadnih sesalcev, med katerimi so
najpogostejši mali podkovnjaki. Največ jih je
pozimi – letos so jih našteli čez sto –, poleti pa
jih srečamo le izjemoma, saj se tedaj preselijo
na topla podstrešja, kjer samice skotijo mladiče.
Iz Permetove dvorane se mimo Svečnika –
kakšne štiri metre visokega stalagmita, ki je zrasel
že skoraj do stropa – povzpnemo v akustično
Veliko dvorano. V njej si ogledamo kapnike
z ravnim vrhom, ki so takšni zato, ker padajo
kapljice vode nanje z velike višine. Nič manj zanimive
niso škraplje in žlebiči, ki so sicer v podzemlju
razmeroma redki. Nadaljujemo v Blatno
dvorano, ki je bila nekoč polna ilovice, v Matjaževo
dvorano, sredi katere je največja kapniška
skupina v jami, in v Zadnjo dvorano.
Do izhoda se vrnemo po poti, po kateri smo
prišli. Ker je ob njej toliko zanimivosti, se nam
zdi, da tod sploh še nismo hodili ...
KDAJ JE ODPRTO?
Županovo jamo si lahko od maja do konca septembra ogledamo
ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 15. uri. V marcu, aprilu,
oktobru in novembru so ogledi le ob nedeljah in praznikih
ob 15. uri. Za skupine, v katerih je vsaj pet odraslih, je ogled
po dogovoru. Za ogled se lahko dogovorimo po telefonu
041/407-705, več podatkov o jami pa je na voljo na spletni
strani www.zupanovajama.si.
Izleti po Sloveniji 
