Domov arrow Izleti po Sloveniji
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec
Izleti po Sloveniji

Kosmata lepota velikonočnice

Natisni E-pošta

Kosmata lepota velikonočnice
Med slovenskimi pomladanskimi rastlinami gotovo izstopa velikonočnica (Pulsatilla grandis), predvsem zaradi velikih, razprostrtih svetlovijoličastih cvetov, ki so po zunanji strani gosto svilnato dlakavi ter se odpro v času, ko so travniki še čisto zimsko pusti. Dlakavost, ki daje rastlini poseben čar, je 'kožuh' za preživetje morebitnih jutranjih zmrzali. Glede na ime rastline bi pričakovali, da cveti okoli velike noči, vendar se odpro cvetovi navadno že bolj zgodaj, od konca februarja do sredine marca.
Preberite več...
 

Podobe Planinskega polja

Natisni E-pošta

Podobe Planinskega polja
Kadar se s Tromostovja v središču Ljubljane zazremo v počasi tekočo zeleno Ljubljanico, utesnjeno v 'plečnikovski steznik', navadno ne pomislimo več na njen nenavadni in vedno zanimivi zgornji tok. Zaradi za nas nepredvidljivih vodnih poti in nihanja vode skriva za obiskovalce polno presenečenj in tudi če boste obiskovali iste točke, bodite brez skrbi - ne bo dolgočasno, saj se bodo isti prizori pokazali vedno v novi podobi, kot manekenka na modni reviji. Pomladanska kolekcija bo popolnoma drugačna od poletne, jesenske ali zimske!
Preberite več...
 

Trenta - Zlatorogova dežela

Natisni E-pošta

Trenta - Zlatorogova dežela
Trenta je dolina, kjer se je uresničila pripovedka o Zlatorogu. Na več načinov. Poznavalci ljudskega slovstva so vse bolj prepričani, da osnovna zgodba ne izhaja iz ljudskega izročila, ampak jo je dokončno oblikoval naravoslovec C. Deschmann, a vseeno se je leta 1868 ubesedila z objavo v časniku Laibacher Zeitung. Nadnaravni beli gams z zlatimi rogovi, ki lahko obnavlja svoje moči v naravi, in pohlepna človeška narava sta prepletena v motiv, ki ga najdemo v številnih pripovedkah po vsem svetu, spoznamo pa tudi v Svetem pismu.  Pomembno svarilo in opozorilo na temeljni izvir človekovih problemov; žal ga že tisočletja ne jemljemo resno in ga raje potisnemo iz realnosti pod preprogo pravljičnosti.

Preberite več...
 

Povirje Lahinje - oaza Bele krajine

Natisni E-pošta

Povirje Lahinje - oaza Bele krajine
Bela krajina je ena najbolj jasno naravno zamejenih slovenskih pokrajin: na zahodu se dviga zid gozdnate planote Poljanske gore, sever označuje greben Gorjancev, ravninski vzhodni in južni del pa omejuje Kolpa.

Kraški značaj Bele krajine kljub mehkobnemu gričevnatemu svetu ne obeta obilja v kmetijstvu, ampak skromno in trdo pot za preživetje. Zato je bila za preživetje nekdaj ključna bližina vode: kot vir pitne vode in energije.

Preberite več...
 

Kobarid - kjer so sekla bridka jekla

Natisni E-pošta

Kobarid
Ko se proti jeseni ob Soči umiri turistični vrvež, zadiha Kobarid z okolico svoje običajno življenje. Takrat je čas, da lahko pozorno prisluhnemo, kaj nam ima ta košček slovenske zemlje zanimivega povedati. Tu ne manjka naravnih in kulturnih znamenitosti, ki s svojim bliščem pritegnejo našo pozornost. In prav je tako. Potrebujemo jih, da nas zmamijo v Posočje.

Preberite več...
 

Rotovnikova jama

Natisni E-pošta

Rotovnikova jama
Med več kot 7000 registriranimi slovenskimi jamami je Rotovnikova jama v Skornem pri Šoštanju vsekakor nekaj posebnega. Pa ne zaradi dolžine, globine, velikih dvoran ali sijajnega kapniškega okrasja. Pri tej jami je najbolj zanimivo to, da je na slučajno odkritem vhodu zrasla stanovanjska hiša in se je treba v jamo podati, verjeli ali ne, mimo točilne mize do dvojnih vrat, ki ločijo hišo od jame.

Preberite več...
 

Divje jezero - skrivnostne globine jezera brez dna

Natisni E-pošta

Divje jezero
Slovenija se, sorazmerno z velikostjo, ne more ponašati z naravnimi znamenitostmi izjemnih razsežnosti. To velja tudi za jezera. Jezero Ontario v Severni Ameriki je na primer po površini le malo manjše od naše države, medtem ko je največje jezero na svetu, Kaspijsko jezero, kar osemnajst in polkrat večje od Slovenije! A to ne more biti razlog, da ne bi obiskovali slovenskih jezer, saj skrivajo marsikatero zanimivost. Spoznajmo eno najmanjših in najbolj skrivnostnih jezer - Divje jezero pri Idriji.

Preberite več...
 

Kostanjev mogotec v Poljanski dolini

Natisni E-pošta

Kostanjev mogotec v Poljanski dolini
Če bi vas kdo povprašal, kateri je najstarejši ali najmogočnejši prebivalec Slovenije, najbrž ne bi najprej pomislili na drevo. Pa tiči pravilen odgovor prav tu! Celo v svetovnem merilu! Katero drugo živo bitje lahko doživi več kot tisoč let in je večje od sinjega kita? Si lahko predstavljate, da imamo še vedno žive priče časov, ko so faraoni gradili piramide, ko je Krištof Kolumb potoval proti Ameriki ali Prešeren pisal pesem, ki je postala državna himna? To zmorejo samo redka drevesa.

V Sloveniji bodimo po slovensko skromni, a zato nič manj ponosni na drevesne orjake. Konec koncev bi vrh najvišje smreke pri nas segel do terase ljubljanskega nebotičnika.

Preberite več...
 

Skrivnosti doline pod Ocizlo

Natisni E-pošta

Skrivnosti doline pod Ocizlo
Kadar pomislimo na zapletene poti kraških rek, se največkrat spomnimo na sistem kraške Ljubljanice ali na Reko, ki nazadnje ponikne v Škocjanskih jamah in se kot Timav prikaže na dan tik pred izlivom v Jadransko morje.
Pa je še veliko podobnih pojavov ob sicer redkih potokih na kraških tleh. Gotovo so manjši in morda zato po krivem tako zapostavljeni. Da vsaj malo popravimo to "krivico" in se obogatimo za doživetje, obiščimo kraško dolino pod Beko in Ocizlo v neposredni bližini italijanske meje. Pred leti je bilo območje vključeno v obmejni pas, kar je precej oviralo ogled zanimive doline, sedaj pa te ovire ni več. Dvakrat na leto je celo možno prestopiti mejo in obiskati dolino Glinščice, kjer je rečica v apnenec vrezala slikovito sotesko.

Preberite več...
 

Korita Mostnice - temačnost, polna življenja

Natisni E-pošta

Korita Mostnice
Skala nam največkrat pomeni trdnost, nespremenljivost. Za čas našega življenja to kar dobro velja, v časovnem razponu desettisočletij pa se izkažejo kamniti skladi za dokaj ranljive. Vode jih lahko z raztapljanjem prevotlijo v jamske splete, reke vrežejo globoko v skalna korita svoje struge. In prav takšen primer si bomo tokrat ogledali.
Preberite več...
 
<< Začni < Nazaj 11 12 13 14 15 16 Naprej > Konec >>

Rezultati 121 - 130 od 152
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008