Presersko polje ne bo nikoli doseglo slave Cerkniškega jezera, čeprav
ima vse odlike kraškega presihajočega jezera. Na pragu Ljubljane je umaknjeno v
samoto, dvignjeno nad Ljubljanskim barjem in umeščeno pod plečati Krim. Ravno
toliko je skrito pod cesto, da ne vzbudi naše pozornosti, in morda prav zato
večina izletnikov zavije na drugo stran, proti razgledni sv. Ani, od koder se
razprostre pogled na barjansko ravnino, Ljubljano in gore v ozadju.
A spust v globoko kotanjo pod Preserjem se obrestuje s presenečenjem:
pred nami se razkrije slikovita uravnava, čez katero se v okljukih vije potok.
Potok pride na dan v izvirih, ki jih je največ na južnem delu, ponikne
pa v požiralnikih na severu. Vode se zbirajo v nedrjih Krima, pritečejo na
polje, po kratkem toku znova izginejo v podzemlje in se končno pojavijo na robu
Ljubljanskega barja ter se pridružijo Ljubljanici. Ker sta pritok in odtok
podzemska, lahko govorimo o značilnem kraškem polju. Na pobočjih se izmenjujejo
pasovi redkega gozda, grmovja in travnikov, toliko priložnosti za rastlinske in
živalske vrste. Ko smo na dnu polja, se tudi na zunaj opazi, da ima tod voda
glavno besedo. Območja, kjer voda zastaja dalj časa, prerašča drugačno
rastlinstvo, v okolici požiralnikov pa so blatna polja.
Presersko polje premore še eno lastnost, značilno za kraška polja:
muhavo količine vode. Ob večjih deževjih, ko podzemni odtoki ne zmorejo odvesti
vse vode, rečica prestopi bregove in nastane občasno jezerce. Seveda je slika
ob suši čisto drugačna. O vodi ni ne duha ne sluha, le struga in zevajoči
požiralniki dajejo slutiti, da se je tod pretakala voda. In ravno ta različnost,
povezana z nihanjem vode od suše do poplave, je tisti skrivnostni čar kraške
spremenljivosti.
Kraško nepredvidljivo je tudi delovanje božje besede. Zdaj nas napaja,
ne da bi se tega zavedali, občasno nas silovito preplavi, ali pa sledijo
obdobja suše, občutka, ko se besede kot uvelo listje premetavajo brez smisla in
haska.
Težave imamo s sprejemanjem razsežnosti božje besede, saj smo navajeni
razmišljati le v prostoru in času. A Beseda v času sega v neskončnost, ima pa
tudi stvariteljsko razsežnost ? torej se po njej nekaj zgodi. Ne glede na to
zapletenost, pa je beseda dostopna in namenjena vsakemu od nas, po njej smo
celo nastali. Zato je tudi mnogo načinov, kako se dokopati do pomena, ki je za
črkami in zapisanimi besedami. Jezus je
na primer v svoj pedagoški program za lažje razumevanje uvrstil prilike. Ali ni
velikonočna skrivnost osupljivo preprosto razložena s semenom, ki mora umreti,
da obrodi sad?
Ob opazovanju narave na izletih se še vedno porajajo prilike, ko
stvarstvo spregovori o Besedi. Ali ste bili že kdaj zaskrbljeni zaradi debele
snežne odeje? Ste kdaj podvomili, da je avgusta ne bo več, pa tudi če ne boste
odkidali lopate snega? Kolikokrat ste pomislili, kaj če sonce zjutraj ne vzide
ali za zimo ne pride pomlad? Z isto gotovostjo bi morali zaupati veselemu
oznanilu, da je sonce, ki se je zatemnilo na Kalvariji, z novo močjo zasijalo v
velikonočnem jutru. Veselimo se, saj smo odrešeni!
Dostop: Iz Ljubljane se zapeljemo čez Ljubljansko barje do Podpeči v
smeri proti Borovnici in preden prečkamo železniško progo, zavijemo na levo
proti Rakitni skozi Kamnik pod Krimom do Preserja. Tu pustimo avto in se po
neoznačenih stezah in kolovozih spustimo na polje. Satelitska slika Preserskega polja in okolice.
