Polhograjska Grmada je ena izmed tistih gora, ki so hkrati majhne in velike. Njena nadmorska višina ni nič posebnega, po videzu pa bi bila zlahka tisoč metrov višja. Medtem ko njeno vznožje prekrivajo gozdovi, postajajo pobočja proti vrhu čedalje strmejša, dokler se ne združijo v ozek in valovit greben. Svet pod njim je strm in mestoma prepaden, saj ga obvladujejo travnate strmine in skalnate pečine.
Vzpon na polhograjsko Grmado je tako zanimiv, da tudi tistim planincem,
ki niso nagnjeni k pretiranemu navdušenju, zaigra srce. Zato ne
preseneča, da je vrh tako oblegan in da pelje nanj toliko poti. Samo v
Polhovem Gradcu imamo na voljo tri različne poti (skozi Ravnek, Setnico
ali Mačkov graben), vzpon pa lahko začnemo tudi v Dvoru, Belici, na
Katarini ali v dolini Ločnice. Če bi se hoteli na Grmado povzpeti z
vseh možnih izhodišč, bi imeli dovolj dela za ves teden.
Pred gostilno Pratkar na začetku Polhovega Gradca krenemo v breg,
zavijemo okrog kozolca in – obstanemo. Čeprav smo se vzpeli le nekaj
metrov, imamo lep razgled na Polhov Gradec z mogočno cerkvijo
Marijinega rojstva, na Kalvarijo in na Lovrenc.
Nadaljujemo proti
severu. Strmina je ravno pravšnja, da se prijetno ogrejemo. Pobočje nad
potjo je poraščeno z vresjem, med rjavim listjem poganjajo jetrniki,
pljučniki in spomladanske torilnice, na vejah se odpirajo popki, iz
katerih pogleduje puhasto svetlozeleno listje. Steza se zasuka v desno,
kjer položnejša počaka, da se je dotakne vzpenjajoča se grapa. Potem se
v nekaj kratkih zavojih vzpne na plano, prečka travnik in se pridruži
makadamu. Za ostrim ovinkom prestopimo na stezo, ki se počasi vzpenja
čez košenine. Hrumenje prometa v doline zamre. Slišimo le ptičje petje
in vršanje vetra, ki razče sava krošnjo nizkega bora. Dvakrat prečkamo
bel makadamski trak, ko se mu približamo v tretje, pa smo že pod
zaselkom Ravnek.
Na razcepu za zadnjo hišo zavijemo v desno, gremo mimo peskokopa in
izginemo v gozdu. Čez nagnjeno jaso se vzpnemo na greben, kjer se nam
pridruži široka pot iz Dvora. Po skupno uri hoje prispemo do lovske
koče, ki stoji ob vznožju strmega vršnega dela Grmade. Lagod ne hoje je
zdaj konec, saj krenemo naravnost navkreber. Peščena in skalnata steza,
čez katero prestrašeno švigajo martinčki, se mimo odseka nih rogljev
povzpne na greben. Na njegovem severovzhodnem koncu nam pot zapre
skalnata gmota.
Ko se vzpnemo nanjo, smo že na vrhu Grmade, kjer je
nekaj lesenih klopi, razgledna plošča ter kovinska skrinjica z žigoma
in vpisno knjigo. Če smo prav prešteli, se je samo v prvih trinajstih
dneh aprila vanjo vpisalo okrog 700 ljudi.
Toplo spomladansko vreme, malica in lep raz gled – kako naj bi se nam
potem mudilo nazaj v dolino. Ljubljana na vzhodu je podobna miniaturni
maketi z množico drobcenih belih kock. Pod njo je barjanska ravnica,
nad katero se dviga Krim. V daljavi na jugu vidimo Javornike in
Snežnik, čez dolino na zahodu se dviga Lovrenc. Na severozahodu se med
drugim kažeta Porezen in Blegoš, na severu valovijo pobočja Tošča, ki
se jih še ni dotaknila pomlad. Na severovzhodu vidimo Katarino in
slikovito cerkev sv. Jakoba, v ozadju pa se od zahoda proti vzhodu
belijo zasneženi vrhovi Julijcev, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp.
Vrnitev v dolino je včasih odveč, tokrat pa je skoraj tako prijetna in
zanimiva kot vzpon. Ko se vrnemo na začetek grebena, zavijemo v desno
proti Setnici. Bela steza nas popelje čez travnato pobočje, na katerem
je ravno začel cveteti dišeči volčin. Pritlikavi grmički so zaenkrat še
precej skriti med rjavkastimi bilkami, toda drobnih rožnatih cvetov je
vsak dan več. Sredi pobočja se pot razcepi. Levi krak pelje naravnost k
hišam, desni pa prej zavije k cerkvi sv. Uršule (prvič je bila omenjena
leta 1526), ki stoji na enem izmed najlepših krajev v Polhograjskem
hribovju. Obdaja jo nizek zid, pod njo cveti sadno drevje, okrog zeleni
trava in drevje, v ozadju se neba dotika Grmada. Pri hišah poiščemo
pot, ki nas po gozdnatem pobočju pripelje do makadama. Po njem se
spustimo v dolino, nato pa se po asfaltni cesti mimo gradu in baročnega
Neptunovega vodnjaka vrnemo do izhodišča.
OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Polhov Gradec.
Višinska razlika: 520 metrov.
Dolžina vzpona: 1 uro in pol.
Dolžina krožne poti (Polhov Gradec – Ravnek – Grmada – Setnica – Polhov Gradec): 3 ure
Opis poti: Vzpon začnemo pri gostilni Pratkar. Prvo uro hodimo po go
zdu in čez travnike, pri lovski koči nad zaselkom Ravnek pa se za
grizemo v strmo pobočje. Steza nas kmalu pripelje na greben in po njem
na vrh. Nazaj grede se vrnemo na začetek grebena. Tam zavi jemo na pot,
ki se mimo cerkve sv. Uršule spusti v Setnico in potem skozi gozd do
makadamske ceste, ki pelje v dolino. Pot je dobro označena. Med vzponom
na vršni greben in hojo po njem moramo biti previdni, saj so pod njim
prepadne skale in travnate strmali. Lep izlet z visokogorskim nadihom.
Zemljevid: Ljubljana - okolica, 1 : 50.000.
Izleti po Sloveniji 
