Mislinjska dolina na Koroškem, po kateri vijuga proti severozahodu reka Mislinja, ponuja veliko možnosti za planinske izlete. Na eni strani nas vabi Pohorje s temačnimi gozdovi, svetlimi košeninami in samotnimi domačijami, na drugi strani zbuja skomine Uršlja gora z najvišje ležečo cerkvijo na Slovenskem, nič manj privlačni pa niso sprehodi po nižjem okoliškem hribovju. Krožna pot čez Črepič, Fričev vrh in Završe, za katero skrbi Planinsko društvo Mislinja, pelje po razgibanem svetu južno od Mislinjske doline. Zaradi zanimive pokrajine in širokega razgleda je hoja po njej privlačna v vseh letnih časih, najlepša pa je najbrž v teh dneh, ko je tod polno barvitega cvetja.
Z avtobusne postaje v središču Mislinje, ki pravkar dobiva novo podobo,
krenemo vzporedno z glavno cesto proti zahodu. Raven kolovoz, ki pelje
po trasi nekdanje železnice (progo Velenje–Dravograd so ukinili leta
1969), se tesno privija k senčnemu vznožju gozdnatega Lučenca. Po
približno dvajsetih minutah hoje pridemo v zaselek Vovkarje, kjer
zavijemo čez hudourniški potok Mevlja. Na drugi strani mostu je hoje po
ravnem za nekaj časa konec. Pred nami je pol ure razmeroma strmega
vzpona, ki nas v hladnem jutru dokončno prebudi in ogreje. Mehka, z
iglicami in listjem pokrita steza najprej rahlo ovinkari med visokimi
debli, a se te igre hitro naveliča in krene naravnost navzgor. Na
poseki, poraščeni s črnim telohom, trobenticami in navadnim volčinom,
si na kratko oddahnemo, nato krenemo naprej. Strmina se kmalu prelomi,
drevje se razmakne in pred nami se razgrne obsežna košenina. Nekoč je
na njenem robu stala domačija kmeta Črepinška, po katerem je Črepič
dobil ime, danes pa tod sameva star lesen senik s kamnitimi temelji.
Preden nadaljujemo do vrha, ki ga zakriva drevje, se na hitro razglejmo
naokrog. Na zahodu vidimo poraščeni Fričev vrh, ki mu stojita ob strani
zasneženi Peca in Uršlja gora. V dolini so naselja Dovže, Šmartno in
Slovenj Gradec, za katerim se dvigata Rahtelov vrh in Selovec. Nad
Dravsko dolino, ki jo le slutimo, je Košenjak. Bela Golica za njim je
že v Avstriji. Obzorje na severu zapira Pohorje s Kremžarjevim vrhom, z
Malo in Veliko Kopo ter s Črnim vrhom, na jugovzhodu pa se razteguje
Paški Kozjak s Špikom in Basališčem.
S Črepiča, kjer je kovinska skrinjica z vpisno knjigo in žigom (vrh je
v zadnjem letu obiskalo blizu 2.000 planincev), nadalju jemo proti
zahodu. Spust je v nasprotju z vzponom presenetljivo kratek: še preden
se dobro zavemo, smo že med zelenečimi travniki, čez katere se razliva
pomlad. Pridružimo se makadamski cesti, ki vijuga mimo ka peli ce,
zavijemo na razcepu v desno in se nad naslednjo domačijo znova umaknemo
v gozd. Mehka pot, ki postaja čedalje valovitejša, nas kmalu pripelje
na Časov vrh. Od tam se spustimo na sedlo med kmetijama Fric in
Levovnik, poiščemo ozko stezo proti vrhu in se zagrizemo v breg.
S Fričevega vrha, kjer je za nami slaba polovica poti, nadaljujemo čez
razgleden travnik do križišča makadamskih cest. Naslednje minute hodimo
med drevjem, potem se svet znova odpre. V daljavi se
prikažejo Smrekovec, Golte in Posavsko hribovje, na severu pa se lahko
s pogledom počasi sprehodimo čez Fričev vrh in Črepič. Po slemenu in
bližnjih pobočjih so raztresene hiše in gospodarska poslopja, ki
sestavljajo naselje Završe. Kraj se je nekoč imenoval Šentvid nad
Valdekom, kar kaže na njegovo povezanost z gradom Valdek, od katerega
so se ohranile le razvaline. Završe premorejo šolo in dve cerkvi:
makadamska cesta nas najprej pripelje do tiste, ki je posveče na sv.
Rupertu, za lovsko kočo in križiščem, kjer izberemo zgornjo pot, pa
prispemo še do cerkve sv. Vida. Ta je znotraj bogato poslikana. Še
posebej razgiban je strop, kjer so okrog Kri stusa Kralja razvrščene
podobe sv. Hieronima, sv. Ambrozija, sv. Avguština in sv. Gregorija, ob
orglah pa sta upodobljena sv. Hema in sv. Florijan.
Pod cerkvijo zapustimo Šaleško planinsko pot, ki smo se ji pridružili pred sv. Rupertom, in krenemo
poševno navzdol. Kolovoz nas kmalu pripelje do ceste, ki ji sledimo do
ovinka pod teniškim igriščem. Tam zavijemo na peščeno stezo med borovce
in preproge cvetočega vresja. Med mehkobnim zelenjem se brez posebne
naglice spustimo do samotne domačije ob vznožju Lučenca. Zdaj je krog
že skorajda sklenjen: čez nekaj minut se bo svet okrog nas odprl in v
dolini se bo znova prikazala s soncem obsijana Mislinja.
OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Mislinja
Višinska razlika: približno 280 metrov
Dolžina krožne poti (Mislinja – Črepič – Fričev vrh – Završe – Mislinja): tri ure in pol
Opis poti in težavnost: Pot je lahka, nekoliko strmejši je le vzpon na
Črepič. Hodimo po dobro označenih gozdnih stezah, kolovozih in
makadamu. V spomladanskem času je ob poti veliko cvetja, naužijemo pa
se lahko tudi lepega razgleda.
Zemljevid: Pohorje, 1:50.000