Domov
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Jaka Okorn - slikar


Eden od Slovencev, ki je večji del svojega življenja preživel v tujini, a je ne glede na to „stopil iz povprečja, stopil korak dlje, dosegel več“ je prav gotovo tudi Jaka Okorn. Njegova šibka točka je slikarstvo, pri čemer je moral za svoj vsakdanji kruh početi tudi marsikaj drugega. Šele z upokojitvijo so se mu odprle možnosti vsestranskega predajanja svojemu najljubšemu hobiju slikanju. Že v osnovni in srednji šoli – obe je obiskoval v tujini- je izkoristil sleherno priložnost, ki se mu je ponudila, da je izrazil svoj talent. Po opravljeni srednji šoli v New Yorku se je udeleževal likovnih tečajev v Brooklynskem muzeju, pozneje tudi tečajev na univerzi Fordham in na Austin Peay State College-u v Nashville-u, Tennessee. 

Nemirna življenjska pot

Razgibana življenjska pot se je za Jaka Okorna začela 20. avgusta 1937 v Domžalah. V družini Jakoba in Ivane, rojene Cerar, sta se nekaj let za Jakom rodila še brata Janez in France. Vsi skupaj so se v maju 1945 „odpravili“ na negotovo pot preko Ljubelja v Vetrinj. Naslednja štiri leta so živeli v taborišču blizu Judenburga in v taborišču blizu kraja Trofaiach. Poleti leta 1949 so se, po zaslugi očetove sestre, preselili v New York. Brata Janez (elektroinženir) in France (vzdrževalec na podzemni) še vedno živita tam.
Jaka je v New Yorku nekaj časa iskal samega sebe, najprej se je vpisal na teologijo, a je kmalu izstopil, smer, za katero se je odločil za tem, ni imela prav nič skupnega s prvo smerjo. Odločil se je za civilno inženirstvo oziroma za gradbeništvo po slovensko. Vendar tudi tega študija ni dokončal. Ne glede na to pa je bilo prav gradbeništvo tisto področje, na katerem je opravil velik del svoje poklicne kariere. Bil je asistent glavnega inženirja za gradnjo nukleark v Italiji, na Japonskem in v ZDA. Bil je tudi ravnatelj šole za načrtovanje elektoenergetskih objektov.
V letih 1960 – 63 je odslužil tudi vojaški rok. Velik del tega roka je preživel čakajoč pri padalcih na letališču Ford Cambell v Kentucky-ju. V času kubanske krize je bilo to verjetno vse prej kot zabavno, je pa res, da je Jaka pri skakanju s padalom zelo užival. Potem, ko se je vrnil v New York se je tam leta 1966 tudi poročil z Italijanko Lindo, po rodu iz Sicilije. Rodili so se jima štirje otroci (Jaka, Gregor, Dobrina in Peter) in kot da to še ni dovolj sta posvojila še Tino.
Vsi otroci razen enega so bili oziroma so še poročeni in imajo svoje družine raztresene po celi Ameriki. Eden dela celo na TV postaji v emiratu Doha. Z ženo Lindo sta se leta 1986 razšla, največ po zaslugi neusmiljenih in neupravičenih pritiskov davkarije, ki jima je pobrala skoraj celotno imetje. To se jima je zgodilo v državi Oregon na zahodni obali ZDA, kamor se je Jaka z družino iz New Yorka preselil leta 1971. Leta 1999 je prišel iz San Francisca na prvi obisk v Slovenijo in ker mu je bilo zelo všeč je preprosto kar ostal. Vendar ne za dolgo. Pred tremi leti je v Parizu spoznal gospo iz Jamajke (v Parizu živi njena hči), poročila sta se in ni mu kazalo drugega kot, da se preseli na lep karibski otok, kjer imata v Montego Bayu lep dom.

Dve šibki točki Jake Okorna

Poleg že omenjene šibke točke, to je slikarstva, ima Jaka Okorn še eno šibko točko, to je slovenstvo. Še vedno ne more pozabiti, kako jih je teta takoj po prihodu v New York prepričevala, naj čim prej pozabijo slovensko in naj se tudi med seboj začnejo pogovarjati angleško, češ sedaj smo v drugi deželi. Jaka očitno ni upošteval njenega nasveta, saj odlično obvlada slovenščino. Že leta 1957 je v Clevelandu soustanovil društvo Sava s podružnicami v več ameriških mestih. V tem društvu je opravljal več zelo pomembnih funkcij. Ustanovil in urejal je revijo Odmevi – po preselitvi v Oregon leta 1971 je izhajala še dve leti, potem pa presahnila. V New Yorku je najel prostore v bivši trgovini v Ridgewoodu - Ridgewood je tisti del New Yorka, kjer živijo Slovenci bolj strnjeno - in jo preuredil v studio in čitalnico. Tam je imel tudi svoj atelje. V zameno za Odmeve so dobivali slovenske revije iz celega sveta. Po nekaj letih so čitalnico iz Ridgewooda  preselili v klet pri slovenski fari v New Yorku, kjer so uprizarjali tudi slovenske igre, plesali so slovenske plese in organizirali so izlete v okolico New Yorka.
Skoraj logično je, da so organizirali tudi razstave, saj je v New Yorku delovala razmeroma močna slikarska in kiparska kolonija. Poleg Jaka Okorna so tu ustvarjali še slikarji Karli Klesin, France Vojska, dr. Maks Iglič, Ernest Žagar, Marinka Burger, Jože Vodlan, Miro Zupančič in kipar France Gorše.

Abstraktni ekspresionist

Kot slikar je Jaka Okorn na začetku uporabljal pastel, oglje in akvarel, za tem pa skozi daljše obdobje samo olje. Zadnja leta ustvarja skoraj izključno v akrilu. Krajši čas je tudi kiparil v železu in lesu. Svoje izdelke je razstavljal v dvorani pri slovenski cerkvi sv. Cirila na St. Mark Place in na skupinskih razstavah na Washington Squareu v Greenwich Villageu, v Stuyveson Townu, v poslovnih prostorih na Wall Streetu in po raznih galerijah v New Yorku. Navzoč je bil tudi na razstavah v organizaciji društva Sava v Clevelandu, Chicagu in drugod. Razstavljal je tudi po preselitvi v Oregon, potem pa se je moral slikanju za nekaj časa odpovedati.
S slikarstvom je intenzivno nadaljeval po upokojitvi oziroma po vrnitvi v Slovenijo. Svoja dela je razstavil na skupinski razstavi, ki jo je leta 2007 organiziralo Izseljensko društvo Slovenija v svetu v Zavodu sv. Stanislava, nato istega leta še v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa, leta 2008 pa na Kemijskem inštitutu. V letu 2010 se je z novo serijo slik in pod nazivom Netradicionalno spet predstavil v Zavodu sv. Stanislava, od koder se je razstava preselila v galerijo Majolika v Kamniku.
Kot slikar je Okorn razmeroma zgodaj opustil upodabljanje predmetnega, vidnega sveta in začel strastno iskati izraznost v abstraktnem svetu, kot ugotavlja umetnostna zgodovinarka Irena Koršič Zorn iz Gorice. Po njenem mnenju gre pri Okornovih slikah za abstraktni ekspresionizem, vendar je tudi po prehodu v abstrakcijo še vedno zaznati vpliv zunanjega sveta, predvsem elementov kot so voda, ogenj, zemlja in rastlinje. Ne glede na to pa ostaja dejstvo, da so Okornove kompozicije najprej in predvsem izraz slikarjevega notranjega sveta, o katerem največ pove izbor barvne lestvice in krepak ali mehak nanos barve na platno.
„Njegova umetnost je iskrena in širokopotezna kot sta – vsaj tak je prvi vtis – njegov značaj in njegov pogled na svet, vajen širokih obzorij in brezkončne prostosti, ki sveta ne problematizira, ceni pa njegove dobre strani in ob njih uživa.“


Avtor: Tomaž Štefe

Povzeto po reviji Moja Slovenija

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008