Domov
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Park Škocjanske jame


Vas Škocjan nad Malo dolino
Vas Škocjan nad Malo dolino
Biser svetovne dediščine

Park Škocjanske jame (PŠJ) je najmanjši (413 ha) od treh regijskih parkov, ki so trenutno z zakonom zaščiteni v Sloveniji. Pred njim sta Notranjski regijski park (22.810,55 ha) in Kozjanski regijski park (20.759,64 ha). Majhnost PŠJ pa se kaže le v številkah. Za Slovenijo je neprecenljivo dejstvo, da so bile Škocjanske jame zaradi svoje izjemnosti leta 1986 vpisane v seznam svetovne naravne in kulturne dediščine pri UNESCO, PŠJ pa je bil razglašen leta 1996.

Skrivnostno podzemlje

J'kopinov skedenj
J'kopinov skedenj
PŠJ, ki leži v jugozahodnem delu Slovenije, predstavlja tipičen kraški svet. V njem najdemo številne naravne, etnološke, umetnostno zgodovinske, arheološke, zgodovinske in tehniške spomenike. Skrivnostna reka Reka, lahko bi ji celo rekli izjemna potapljavka, je burila domišljijo že J. V. Valvasorju, ki pa nikoli ni obiskal Škocjanskih jam. Ob obisku Škocjanskih jam bomo spoznali del Rekinih umetnin, ki skupaj z razvejanim sistemom jamskih rovov oblikuje edinstven pogled v nekoč skorajda nedostopen podzemni svet. Zgodovina raziskovanja škocjanskega jamskega spleta je izjemno pestra, zanimanje zanj je  začelo rasti v 19. stol. Naj omenimo Jožeta Mahorčiča, iznajdljivega župana vasi Naklo, ki je že 1. januarja 1819 uvedel vpisno knjigo »Liber Cavernae St. Canziani«, žal je bila leta 1922 uničena.
Značilna kraška arhitektura
Značilna kraška arhitektura
Pot za obiskovalce se prične v Paradižu, kjer nam ob pogledu na najlepše ohranjene kapniške tvorbe prvič zastane dih. Paradižu sledi Podorna dvorana, na debelo nasuta z rečnimi sedimenti. V Veliki dvorani pa nas bodo pozdravili do 15 m visoki stalagmiti, imenovani orjaki. Dvorana orgel bo le tiho zaigrala preludij k bučanju reke, ki skozi ogromno Šumečo jamo prodira v kraško notranjost. In že smo v Šumeči jami, kjer se odpre pogled na podzemni kanjon Reke.  Pot nadaljujemo do Cerkvenikovega mostu, ki na višini 45 m preči rečno strugo prav ob vstopu Reke v Hankejev kanal. Po Müllerjevi in Svetinovi dvorani se dvignemo še v Dvorano ponvic, ki je posebnost Škocjanskih jam. Dnevno svetlobo pa bomo ugledali v Schmidlovi dvorani, ki se odpira v Veliko dolino.

Pomemben del naravne in kulturne dediščine

Po poti po ponoru reke Reke
Po poti po ponoru reke Reke
PŠJ ne predstavlja samo izjemnega jamskega sveta. Parku dajejo značilno podobo tudi kraške gmajne, z značilno floro in favno. Bližnja naselja, Škocjan, Matavun in Betanja so ohranila podobo značilnih kraških vasi. Posebno doživetje kraškega površja nudi Učna pot Škocjan, na kateri si lahko ogledamo Jurjev in J'kopinov skedenj, kjer je prikazana zgodovina odkrivanja Škocjanskih jam in postopek pridobivanja žita v času ornega poljedelstva. Narava je bila v PŠJ izjemno darežljiva, zato naj bo tudi naš odnos do nje spoštljiv in premišljen.

Svetovni dan varstva mokrišč

Motiv na poti po ponoru reke Rek
Motiv na poti po ponoru reke Rek
V iranskem mestu Ramsar je bila leta 1971 podpisana Konvencija o mokriščih mednarodnega pomena, danes poznana kot Ramsarska konvencija. 25 let kasneje so 2. februar  razglasili za dan, ko na svetovni ravni posvečamo posebno pozornost mokriščem z naravovarstvenega, družbenega in gospodarskega vidika. Na Seznamu mokrišč mednarodnega pomena in vzdrževanja njihovega ekološkega značaja so tudi Škocjanske jame kot prva evropska Ramsarska lokaliteta, ki je bila uvrščena na Seznam svetovno pomembnih mokrišč po smernicah za razglasitev podzemskih mokrišč. PŠJ je bil leta 2004 sprejet tudi v svetovno mrežo Človek in biosfera (MAB – Man and biosphere).

Želite izvedeti več

Cerkev Sv. Helene na Gradišču
Cerkev Sv. Helene na Gradišču
S PŠJ upravlja Javni zavod Park Škocjanske jame, Škocjan 2, Divača (tel. 05/708-21-00), spletni naslov http://www.park-skocjanske-jame.si. Obisk Škocjanskih jam, ki traja v spremstvu vodnikov poldrugo uro, je možen skozi vse leto. Informacije o urniku obiskov so vam na voljo tudi v informacijskem centru PŠJ, Matavun 12, Divača (tel. 05/763-28-40). Barvna monografija Park Škocjanske jame (Škocjan, 2002) prinaša bogate prispevke iz življenja parka. S pomočjo turistične karte Regijski park Škocjanske jame 1 : 6 000 pa boste spoznali še ostale znamenitosti PŠJ.


Po poti Via Alpina
Po poti Via Alpina

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

Divača  Kras  Primorska  parki 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
premium product key autodesk autocad 2016 apple mac educational https://www.colornote.com/pres.php?oiweww=autocad-2015-serial-number windows 10 product key autocad 2015 educational autodesk autocad lt 2015 student version
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008