Domov arrow Novice arrow Gospodarske novice arrow Slovenski gospodarski tokovi september 2008
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Slovenski gospodarski tokovi september 2008

Natisni E-pošta

Za nekoliko lahkotnejši začetek nove serije prispevkov na temo Slovenski gospodarski tokovi morda ne bo odveč, če se tudi na tem mestu bežno ozremo na pravkar končane olimpijske igre, ki so napolnjevale medije vseh vrst več kot polovico avgusta. Bolj v šali kot zares želimo povedati, da je na 29. olimpijskih igrah pravzaprav zmagala ekipa EU, kot je ugotovil že francoski predsednik Nicolas Sarkozy, trenutno predsedujoči svetu EU. Združena ekipa 27- članske evropske povezave je dosegla 87 zlatih medalj, vseh skupaj pa kar 280, kar je veliko več tako v primerjavi s Kitajsko kot v primerjavi z Ameriko.

Kot poudarjajo mnogi funkcionarji in komentatorji so bile te igre v marsikaterem pogledu izjemne, kar je v veliki meri mogoče pripisati tudi višini porabljenih sredstev. "Nikoli v zgodovini športa ni bilo v 15 dneh porabljenega toliko denarja", je zapisal bančnik Stephen Green. Če uradni podatek, da je bilo v olimpijske igre vloženih 43 milijard dolarjev razdelimo na dva tedna, ugotovimo, da je to 2,9 milijarde na dan.

Vsaj toliko kot olimpijske igre so slovenske medije in vsakega od nas to poletje zaposlovale naravne nesreče v obliki toče, močnih nalivov in vetrov, ki so kot za šalo odkrivali strehe šol, vrtcev in domačij. Škoda, ki še vedno ni dokončno znana, bo znašala precej več kot 100 milijonov evrov, pri čemer sploh ni upoštevana škoda, ki jo bodo imeli lastniki zemljišč in gozdov v prihodnjih letih. Vlada sicer hiti s pomočjo prizadetim krajem in krajanom, kar je seveda hvale vredno, ne glede na to, da pri tem določeno vlogo najbrž igra tudi dejstvo, da gre za predvolilni čas. Hitra pomoč je v teh primerih mnogo pomembnejša od volitev.

Gospodarska gibanja v juliju in avgustu

Kar zadeva gospodarske tokove v Sloveniji v juliju in avgustu je treba povedati, da sta oba poletna meseca minila relativno mirno, tako z vidika inflacije, kakor tudi z vidika drugih makroekonomskih kazalcev. Cene življenskih potrebščin so julija ostale nespremenjene, medletna inflacija pa se je obdržala na visoki ravni 6,9 odstotka. V juliju so se spreminjale predvsem cene tistih potrebščin, ki imajo močan sezonski značaj; zniževale so se cene obleke in obutve, višale pa cene počitnic in hrane. Občutno se je zmanjšal prispevek cen tekočih goriv, ki so v zadnjem letu k inflaciji prispevale slabi dve odstotni točki, medtem ko so višje cene hrane prispevale nekaj več kot dve odstotni točki.
V avgustu je prvič v letošnjem letu prišlo do znižanja cen življenskih potrebščin v višini 0,6 odstotka, prišlo pa je tudi do znižanja inflacije na letni ravni, ki se je s 6,9 spustila na 6,0 odstotkov. Največ "zaslug" za deflacijo ima padec cen nafte, sadja in zelenjave, medtem ko se je nekaj cen tudi povišalo, med drugim tudi storitve, ki se dražijo že več mesecev zapovrstjo. Večina ekonomistov meni, da so se cene umirile zaradi umirjanja rasti cen hrane in nafte, pa tudi zaradi stabilnega okolja evra. Po njihovem mnenju bi se morala medletna inflacija do konca leta znižati pod 5 odstotkov. To je deloma povezano tudi z upočasnjevanjem gospodarske rasti, ki za sedaj še vedno ostaja več kot dvakrat višja od povprečja everskega območja. Visoka gospodarska rast precej vpliva na dinamiko cen v skupinah kot so stanovanjska oprema, zdravje, kultura itd.

Umirila se je tudi medletna rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, saj se je vrednost industrijske proizvodnje v prvih 6 mesecih letošnjega leta v primerjavi s prvimi 6 meseci leta 2007 povečala le za 2,4 odstotka. Zmanjšal se je zlasti prispevek dveh industrijskih panog, na katerih je temeljila letošnja rast predelovalnih dejavnosti. To sta proizvodnja vozil in plovil, ter kemijska industrija. Nasploh pa se je v prvi polovici leta obseg proizvodnje najbolj znižal v usnjarski, lesnopredelovalni in prehrambeni industriji.
Zaradi naraščajočih cen surovin in naraščanja dražjega uvoza in upadanja izvoza, ki se ne draži, se povečuje primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance. V prvih 5 mesecih letos je bil za 400 mio evrov večji kot v istem obdobju lani. Večji del tega povečanja gre na račun večjega blagovnega primanjkljaja, do katerega prihaja zaradi visoke investicijske dejavnosti, znatno pa je k njegovemu povečanju prispevala tudi večja neto vrednost uvoza nafte in derivatov. V primerjavi z majem se je izvoz v juniju zopet nekoliko okrepil in je dosegel 1728 mio evrov, uvoz pe se je v primerjavi z majem nekoliko znižal in je dosegel 1962 mio evrov. Na mesečni ravni je potemtakem primanjkljaj v juniju znašal 234 mio evrov. V prvih 6 mesecih je izvoz znašal 10.273 mio, uvoz pa 11.641 mio evrov, kar pomeni, da se je nabralo za 1368 mio evrov blagovnega primanjklaja.

Nazaj v Evropo

V slovenskih medijih pogosto prihaja do nasprotujočih trditev, oziroma podatkov o črpanju sredstev iz bruseljske blagajne. Posamezni pisci razpredajo o skrb zbujajočih razmerah na tem področju, drugi pa vehementno zagotavljajo, da je situacija zelo ugodna. V zadnjem času se je v zvezi s tem oglasila tudi Monika Kirbiš, direktorica Urada za kohezijsko politiko pri Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Poudarila je, da je proces pridobivanja sredstev iz evropske blagajne precej zapleten in dobro nadzorovan. Z vidika spremljanja in analitične obravnave črpanja teh sredstev je edino relevantno obdobje, ki zajema celotno programsko obdobje. Običajno je to 9 let, v katerih morajo biti sredstva povrnjena iz proračuna EU. Pravilo n+2 namreč pravi, da je mogoče sredstva porabiti v dveh letih od leta, za katero jih je dodelila evropska komisija.
Podatki kažejo, da je bila Slovenija v obdobju 2004 – 2006 pri črpanju evropskih sredstev med najuspešnejšimi članicami EU. Pri črpanju sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj je bila Slovenija s 95 odstotki celo najuspešnejša. V kmetijstvu in ribištvu je bilo do tega trenutka porabljenih 90 odstotkov sredstev, nekoliko manj uspešni smo pri črpanju sredstev Evropskega socialnega sklada in še slabši pri črpanju sredstev iz kohezijskega sklada. Na tem področju je bilo porabljenih nekaj več kot 50 odstotkov sredstev, s tem, da se obdobje črpanja konča šele konec leta 2010.
Za novo finančno perspektivo 2007 - 2013 imamo razpisanih in potrjenih projektov za več kot milijardo evrov (od 4,1 milijarde sredstev iz strukturnih in kohezijskega sklada). To pomeni, da Slovenija ne zamuja pri pripravi programskih dokumentov za to obdobje in v kolikor bodo temu sledila tudi izplačila iz državnega proračuna in povračila iz proračuna EU, pri realizaciji teh projektov ne bi smelo prihajati do težav. Ker se izplačilo iz proračuna RS opravi prej kot povračilo iz bruseljske blagajne lahko pride do mesečnih zamikov med domačimi izplačili in povračili iz EU. Glede kohezijske politike (okolje, infrastruktura) imamo po mnenju direktorice urada za to politiko svetlo prihodnost, saj verjame, da bomo znali sredstva izkoristiti pravočasno in za prave namene.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

gospodarski pregled 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 



Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008