Domov arrow Novice arrow Gospodarske novice arrow Slovenski gospodarski tokovi september 2007
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Slovenski gospodarski tokovi september 2007

Natisni E-pošta

V počitniških mesecih, juliju in avgustu, običajno začasno utihnejo tudi inštitucije in posamezniki, ki sicer zelo pozorno spremljajo gospodarske tokove v Sloveniji. Še največkrat je govora o turizmu, kot tisti gospodarski panogi, ki največji razmah v naših klimatskih pogojih doživlja prav v juliju in avgustu. Nekaj tega je bilo v naših medijih tudi letos. Toda turizem, četudi kot cvetočo panogo, je letos v celoti zasenčila inflacija, ki se je po nekajmesečnem zatišju znova prebila med vodilne makroekonomske teme. Skoraj ni bilo medija, ali/in pomembnejšega ekonomista, ki se ne bi oglasil oziroma razpisal o tej temi.

Razloge za to je – kot je pri inflaciji običajno – razkrila statistika, naša in evropska. Slovenija se je namreč s 4 odstotno letno stopnjo inflacije povzpela na sam vrh (ali na dno) evrske skupine. Znatno je prehitela tudi Grčijo in Irsko, ki sta z 2,7 odstotno letno inflacijo pred Slovenijo. Še veliko bolj je Slovenija presegla povprečje evrske skupine, ki je v juliju znašalo 1,8 odstotka. S 4 odstotno inflacijo na letni ravni je Slovenija presegla tudi zlogasni maastrichtski kriterij, ki je v juliju znašal 2,6 odstotka. V kolikor bi ta kriterij presegli že pred časom, potem v letošnjem letu sploh (še) ne bi dobili evra. Še maja lani, ko je evropska komisija ocenjevala, ali Slovenija izpolnjuje konvergenčna merila – ki so pogoj za prevzem evra – je bila naša inflacija 0,3 odstotka pod dopustno mejo.
Tudi v 27 članski EU je Slovenija povsem na repu razpredelnice. Za nami so samo Latvija z 9,5, Madžarska z 8,3, Bolgarija z 6,8, Estonija z 6,5, Litva z 5,1 in Romunija z 4,1 odstotno inflacijo na letni ravni. Julijska inflacija v Sloveniji kot najmlajši uporabnici evra, je dvakrat višja od cilja stabilnosti cen, ki ga določa Evropska centralna banka, te pa morajo v evrski skupini ostati pod povprečjem dve odstotne letne rasti.

Vzroki za inflacijo
Kot rečeno, so se o vzrokih za (pre)visoko inflacijo razpisali skoraj vsi pomembnejši ekonomisti v slovenskem prostoru. Toda med seboj so si enotni samo glede tega, da je treba čimprej definirati vzroke za takšno trdovratno inflacijo in sprejeti ukrepe za njeno nevtralizacijo, če nočemo ogroziti konkurenčnosti gospodarstva in s tem splošnega položaja v državi. Od tu naprej je enotnosti konec.
Boštjan Vasle iz Urada za makroekonomske analize in razvoj meni, da še ni čas za spremembo ekonomskih politik, čeprav je Bogomir Kovač prepričan, da je inflacija bolj politični kot ekonomski problem. Tudi Marjan Senjur meni, da je za rast cen, če do nje prihaja zaradi večjega povpraševanja odgovorna vlada. Jože P. Damijan pa pri tokratni inflaciji izpostavlja predvsem agroživilsko inflacijo. Temu mnenju se pridružuje tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar, ki se je tudi vključil v iskanje odgovora na vprašanje zakaj je naša inflacija tako visoka. Tudi po njegovem mnenju so podražitve hrane in njihov delež v inflacijski spirali vse bolj navzoče. Za to pa so bolj kakor kaj drugega krive visoke marže, ki jih maloprodajnim cenam hrane dodajajo trgovci. Maloprodajna cena, ki se upošteva pri izračunavanju inflacije je sestavljena iz treh delov: davka na dodano vrednost, ki je pri večini artiklov 8,5 odstoten, lastne cene proizvoda in trgovske marže, ki pri osnovnih izdelkih, kot je kruh presega razumno mejo. V Sloveniji je delež, ki si ga odrežejo trgovci precej nad tistim, ki ga dobijo proizvajalci.

Posebej poglobljeno se je o inflaciji (v Delu) razpisal znani ekonomist Mičo Mrkaić. Prepričan je, da je "strokovno problem inflacije vsaj v temelju pojasnjem", da pa se pri nas pod krinko nekaterih nikoli dokazanih slovenskih gospodarskih posebnosti, kakor po pravilu pojavljajo teorije o inflaciji, ki jih ne poznajo skoraj nikjer drugje na svetu. Povečevanje cen hrane po Mrkaićevem mnenju lahko vpliva na inflacijo, ni pa ta pojav nekaj, s čimer bi se resni ekonomisti prav pretirano resno ukvarjali – vsaj v kontekstu slovenske inflacije ne.
Sistematični dejavnik, ki vpliva na inflacijo je proizvodna vrzel, ki jo opredeljuje kot razliko med dejanskim in potencialnim BDP. Kadar je agregatno povpraševanje večje od potenciala gre za pozitivno proizvodno vrzel in tedaj se inflacijski pritiski povečujejo, saj imajo podjetja v takih razmerah motiv povečati cene, kar se kaže kot povečanje inflacije. Najpopolnejša analiza naše inflacije je tista, ki jo je napisal Mrkaićev kolega Igor Masten, ki je prišel do zaključka, da je bila proizvodna vrzel že lani pozitivna in da zato povečevanje inflacije pri nas ne bi smelo nikogar presenetiti. Glede na visoko gospodarsko rast v letošnjem letu, ki je še večja od lanske, je razumno sklepati, da se povečuje tudi (pozitivna) proizvodna vrzel in z njo tudi pritiski na inflacijo.
V kolikor se s teoretične ravni spustimo na bolj konkretno in za življenje posameznika bolj oprijemljivo raven, potem moramo povedati, da so cene življenskih potrebščin julija v primerjavi z junijem ostale nespremenjene. Cene tekstilnih izdelkov in obutve so se znižale (posledica sezonskih razprodaj), povišale pa so se cene tobačnih izdelkov in storitev, povezanih z rekreacijo in kulturo. V avgustu so se cene zvišale za 0,3 odstotka, vendar je navzlic temu inflacija na letni ravni padla na 3,5 odstotka. Povprečna letna inflacija na evrskem območju je ostala na ravni 1,8 odstotka. V Sloveniji se je še naprej dražila hrana, predvsem pa komunalne storitve in rekreacija.

Kar zadeva gospodarsko rast v Sloveniji je treba ugotoviti, da je še naprej visoka, je pa tudi res, da vsi ekonomisti nad tem dejstvom niso navdušeni. Jože P. Damijan je v zvezi s tem zapisal: "zdajšnja visoka gospodarska rast koristi predvsem tujini, ki nas kreditira, in tujim nizkokvalificiranim delavcem. Ne ustvarja pa delovnih mest, ki bi bila namenjena domači delovni sili, kaj šele, da bi bila dolgoročno vzdržna". Dejansko se je realna vrednost gradbenih del v letu dni, od maja 2006 do maja 2007 povečala skoraj za polovico. Mnogo skromnejšo, a vendar pomembno rast beleži tudi industrija oziroma predelovalne dejavnosti. V maju se je rast le-teh nekoliko umirila (tudi zaradi razporeditve prvomajskih praznikov), vendar navzlic temu v prvi polovici leta beležijo več kot 8 odstotno rast. Nekaj podobnega se dogaja tudi v turizmu, kot tisti panogi, od katere smo pričakovali celo dvomestno rast. Število gostov se je dejansko povečalo le za okoli 8 odstotkov, število nočitev pa za 6 odstotkov. Podatka o tem, za koliko se je povečal priliv od turizma pa žal še ni.
Tudi blagovna menjava s svetom kaže visoko stopnjo rasti, s tem da se naglo povečuje tudi uvoz. Obdobni saldo menjave od januarja do vključno maja kaže 612 milijonov evrov primanjkljaja; izvoza je bilo za 7931 milijonov evrov, uvoza pa za 8542 milijonov evrov.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

gospodarski pregled 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008