Domov arrow Novice arrow Gospodarske novice arrow Slovenski gospodarski tokovi marec 2007
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Slovenski gospodarski tokovi marec 2007

Natisni E-pošta

Ugodna presenečenja so vedno dobrodošla

Eno takšnih presenečenj je tudi januarska inflacija. Potem, ko so vsi napovedovali, da bodo cene blaga in storitev zaradi uvedbe evra poskočile, se je zgodila deflacija, oziroma znižanje cen v višini 0,7 odstotka v primerjavi z decembrom 2006. Zvišanje cen je bilo še toliko bolj verjetno, ker so ekonomisti na UMAR ugotavljali, da je evro že k decembrski inflaciji prispeval 0,15 odstotne točke. Dejansko je v vseh državah, ki so dosedaj uvedle evro prišlo do večjega ali manjšega povečanja cen življenskih potrebščin. Največji skok so zabeležili v sosednji Italiji. Tudi sicer je uvedba evra v Sloveniji (s)tekla bolj gladko kot v drugih državah, kar pomeni, da znamo biti tudi zelo učinkoviti, če le hočemo in če se dobro pripravimo.

K januarski deflaciji so največ prispevale razprodaje oblačil in obutve, saj je bila v povprečju zabeležena 11,9 odstotna pocenitev tega blaga. Občutno se je pocenil tudi letalski prevoz, medtem ko sta se gorivo in prevoz pocenila za bistveno manj. Podražile pa so se gostinske storitve, hrana in nekateri manjši izdelki. V primerjavi z lanskim januarjem, torej na letni ravni, so bile januarske cene višje za 2,7 odstotka. Ob tem je komentar Francija Križanica z ekonomskega inštituta pravne fakultete več kot na mestu – čeprav je res, da statistika kaže eno, denarnice pa večkrat drugo, drži, da je statistični indeks objektivnejši.

Med ugodna presenečenja lahko uvrstimo tudi lanski izvoz iz Slovenije, ki se je povečal za 16,1 odstotka v primerjavi z letom prej. Povečal se je tudi uvoz, in sicer za 15,5 odstotka. V celoti je Slovenija v letu 2006 izvozila za 16,72 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za 18,26 milijarde evrov. V države EU je šlo 68,42 odstotka našega izvoza, pri uvozu pa je EU udeležena kar z 80,19 odstotka. Količinsko smo v EU izvozili za 11,44 milijarde evrov blaga, oziroma 17,1 odstotka več kot leta 2005, uvozili pa smo za 14,64 milijarde evrov blaga, oziroma za 14,5 odstotka več. Primanjkljaj v menjavi z EU je torej znašal 3,20 milijard evrov.
Bilanca v menjavi z EU se je najbolj poslabšala prav v zadnjem mesecu lanskega leta in tudi nasploh je bil december z vidika blagovne menjave s svetom najmanj uspešen mesec – nabralo se je kar za 266 milijonov evrov primanjkljaja. V menjavi z EU za 417 milijonov evrov primanjkljaja, v menjavi z državami zunaj EU pa za 152 milijonov evrov presežka.

Ugodne mednarodne razmere in povpraševanje iz tujine so prispevali k temu, da se je slovenski izvoz v lanskem letu zelo povečal. Gospodarska rast se ni okrepila samo v štirih najbolj pomembnih gospodarskih partnericah Slovenije (Nemčiji, Italiji, Avstriji in Franciji), marveč tudi na Češkem, Madžarskem, Poljskem in v Rusiji. Zato ni čudno, da se je tudi industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih najbolj okrepila prav v izrazito in zmerno izvozno usmerjenih panogah – za okoli 9 do 10 odstotkov. Žal pa Slovenija ob relativno ugodnih mednarodnih gibanjih ni bila tako  uspešna z vidika zmanjševanja  primanjkljaja, tako da ta naloga ostaja še naprej aktualna za letos in prihodnja leta.
Prihodki državnega sektorja so se lani znižali s 45,8 na 45,1 odstotka BDP, izdatki pa so se prav tako znižali s 47,2 na 46,6 odstotka BDP.

Scenarij za bližnjo prihodnost
Kar zadeva scenarije za gospodarsko rast v bližnji prihodnosti je treba povedati, da vsi predvidevajo rast. Tako münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo za prihodnjih šest mesecev napoveduje zelo močno gospodarsko rast, najbolj v zahodni Evropi (zlasti v Nemčiji, Avstriji in Belgiji), Severni Ameriki in Aziji. V teh treh regijah se je namreč kazalnik svetovne gospodarske klime občutno zvišal. Po tej napovedi se bodo razlike med posameznimi deli sveta še naprej povečevale, ne zmanjševale. Nekaj podobnega se dogaja tudi znotraj EU. Z vključitvijo Romunije in Bolgarije v EU so se namreč razlike v razvitosti med posameznimi državami EU občutno povečale.
Še bolj kot na nivoju držav se je povečal razkorak na nivoju posameznih regij znotraj EU. Od letošnjega leta naprej po objavljenih podatkih evropskega statističnega urada (Eurostata) EU šteje kar 268 regij, ki so po BDP na prebivalca oziroma po gospodarski razvitosti zelo daleč vsaksebi. Leta 2004 je BDP na prebivalca po kupni moči v najrevnejši evropski regiji, Severovzhodni Romuniji, znašal le 5070 evrov oziroma 24 odstotkov povprečja Unije, v najrazvitejši, to je najbogatejši regiji (ožje območje Londona) pa kar 65.138 evrov, oziroma 303 odstotka Unije. Londonu sledi na drugem mestu Luksemburg in mesto Bruselj na tretjem mestu. Na drugem koncu lestvice pa je komaj kaj na boljšem kot Severovzhodna Romunija še 15 regij v Bolgariji, Romuniji in na Poljskem.

Slovenijo ta statistika še vedno obravnava kot enotno regijo, čeprav je znano, da so razlike tudi znotraj Slovenije precejšnje. Medtem ko se je osrednja Slovenija za okoli 10 odstotkov že presegla povprečje EU, pa Pomurje kot najmanj razvita regija v Sloveniji ne dosega niti 60 odstotkov evropskega povprečja. Z 17.920 evrov na prebivalca po kupni moči je Slovenija leta 2004 dosegla 83,3 odstotno povprečno razvitost Unije. Po vsej verjetnosti se je Slovenija v zadnjih dveh letih še nekoliko bolj približala povprečni razvitosti Unije, čeprav podatka o tem še ni in čeprav je res, da so premiki navzgor na višji stopnji razvitosti mnogo počasnejši kot na nizki stopnji razvitosti.

Za sedaj se lahko tolažimo s tem, da je kupna moč evra pri nas za 18 odstotkov večja kot v Nemčiji in za 15 odstotkov večja kot v Italiji. Raziskovalci na Inštitutu za ekonomsko diagnozo in prognozo mariborske ekonomsko - poslovne fakultete so namreč ugotovili, da je v primerjavi z Nemčijo blago pri nas cenejše za 14 odstotkov, storitve pa celo za 30 odstotkov – predvsem zaradi nižjih plač pri nas. Dražje pa so pri nas telefonske storitve, poštnina za pakete, zdravila, nekateri električni aparati za gospodinjstvo, računalniki, higienski proizvodi itd. Najpomembnejši podatek, ki ga ob tem ne smemo in ne moremo prezreti pa je ta, da povprečna plača v Sloveniji znaša le 771 evrov, v Nemčiji pa 1856 evrov. To pomeni, da si državljani Slovenije lahko privoščimo le 51 odstotkov toliko dobrin kot Nemci.
Zelo podobne rezultate je dala tudi primerjava z Italijo, čeprav je tam povprečna plača nižja kot v Nemčiji in znaša »le« 1541 evrov. V primerjavi z Italijani si Slovenci lahko privoščimo 41 odstotkov manj nakupov kot Italijani, čeprav je večina blaga in storitev pri nas cenejša. Izjema so spet električni gospodinjski aparati, kolesa in predvsem tudi konfekcija in usnjeni izdelki, ki so v Italiji cenejši tudi do 30 odstotkov. Pri tem je pomembno, da je Slovenija kar zadeva brezposelnost mladih do 25 let in dolgotrajno brezposelnost na boljšem kot sta Nemčija in Italija.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

gospodarski pregled 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008