Domov arrow Novice arrow Gospodarske novice arrow Slovenski gospodarski tokovi maj 2009
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Slovenski gospodarski tokovi maj 2009

Natisni E-pošta

Če uvodoma ponovimo neštetokrat izrečeno in zapisano floskulo, "da so časi težki," seveda nismo povedali nič novega in še manj uporabnega. Namesto ekspanzije, ki je tako v naravi (od virusov naprej), kakor tudi v človeški družbi prevladujoč princip, se pri nas srečujemo s krčenjem proizvodnje in prodaje, z zniževanjem plač, nagrad, odpravnin, honorarjev, z zapiranjem podjetij in odpuščanjem zaposlenih itd. Srečujemo se torej z dramatično spremenjenimi makroekonomskimi okoliščinami. Zato ni čudno, da je največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet Sloveniji za eno stopnjo znižala bonitetno oceno, in sicer z DB2b na DB2c.

Poročilo o razvoju

Iz Poročila o razvoju Slovenije, ki ga redno pripravlja Urad za makroekonomske analize in razvoj je Slovenija v preteklih letih uspešno dohitevala povprečni BDP v Evropski uniji. Sedaj smo na 92 odstotkih povprečja EU, kar je devet odstotnih točk več kot leta 2003. Do nedavnega je bila gospodarska rast v Sloveniji dvakrat višja od povprečne gospodarske rasti v Uniji in temu so pretežno sledili tudi prejemki prebivalstva. Slabše rezultate smo dosegli le pri usklajenosti gospodarskega razvoja in pri skrbi za okolje. Direktor urada Boštjan Vasle je opozoril tudi na to, da je Slovenija preveč odvisna od dogajanja v tujini, od konjunkturnih dejavnikov in slabo je izkoristila preteklih nekaj let za izvedbo strukturnih reform. Strateški cilj, doseči evropsko povprečje do l. 2013 bo zato veliko težje dosegljiv.
Poročilo navaja tri sklope ukrepov, preko katerih bi Slovenija ta cilj lahko dosegla: prilagoditve v podjetniškem sektorju za doseganje večje dodane vrednosti mora spremljati kakovostno izobraževanje in prenos znanja z univerz in inštitutov v gospodarstvo; modernizirati je treba sisteme socialne zaščite (sistem pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja ter sisteme dolgotrajne oskrbe) in jih prilagoditi spremembam o demografski strukturi prebivalstva; prestrukturirati je treba javne finance.

Z grenkimi zdravili moramo temeljito preurediti vse štiri javnofinančne blagajne: državni proračun, proračune občin in blagajni zavodov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Brez ukrepanja bi v Sloveniji lahko kaj kmalu prišlo do zloma javnih financ, saj bi se javnofinančni primanjkljaj stalno gibal med 5,5 in 6,1 odstotka BDP. Izdatki bi se povečali na nevzdržno visokih 46 do 47 odstotkov BDP, medtem ko bi se javnofinančni prihodki gibali približno na ravni zdajšnih 41 odstotkov BDP. Podobno kot druge evropske države smo se znašli v položaju, ko nas že letos in še bolj v naslednjih letih čakajo radikalni posegi v javno porabo, saj bi se sicer država že po nekaj letih znašla pred bankrotom, pred katerim nas ne bi rešilo niti nepriljubljeno in za zdaj odloženo povečanje davkov.
S tem ne bi dosegli nič drugega kot to, da bi zavrli agregatno povpraševanje, namesto da bi ga povečali. Zato je izhod treba iskati v povečanju produktivnih naložb, povečanju števila delovnih mest in preko tega v povečanju davčnih prilivov. V situaciji, v kakršni se nahajamo sedaj je seveda poseganje v strukturo proračunskih izdatkov in v nujno potrebne strukturne reforme mnogo težavnejše kot v času konjunkture. Nekajletna konjunktura nas je očitno uspavala in veliko dragocenega časa je že zamujenega.

Proračunska luknja

V zvezi s proračunsko porabo oziroma proračunskim primanjkljajem je vlada pred kratkim potrdila nova izhodišča, ki predvidevajo, da se bodo zaradi poslabšanih makroekonomskih okoliščin proračunski prilivi zmanjšali za več kot 800 milijonov evrov (2 odstotka BDP) in da bodo novo ocenjeni prihodki letošnjega proračuna znašali 7,9 milijarde evrov, odhodke pa bo treba zmanjšati za 290 milijonov evrov, na 9,7 milijarde evrov. Tako naj bi ciljni proračunski primanjkljaj letos dosegel 1,8 milijarde evrov ali 4,9 odstotka BDP. V primerjavi s sprejetim proračunom za l. 2009 se transferji v pokojninsko blagajno povečujejo za 112 milijonov evrov, v primerjavi s proračunom za l. 2008 pa celo za 230 milijonov evrov.
V tem trenutku se tudi v Sloveniji, tako kot marsikje po svetu lahko tolažimo z mislijo, da bo recesije enkrat konec, čeprav nihče ne ve natančno, kako dolgo bo trajala. Optimisti napovedujejo skorajšni preobrat na bolje, pesimisti pa verjamejo, da moramo s kriznimi razmerami računati še najmanj dve ali celo tri leta. Upoštevajoč dejstvo, da je gospodarska kriza v Slovenijo pravzaprav vstopila preko izvoznega sektorja je bolj ali manj jasno, da je tudi izhod iz krize samo deloma v naših rokah. To pa ne pomeni, da lahko križem rok čakamo na čas, ko bo globalno povpraševanje znova dobilo nov zagon. To bi bilo samomorilsko ravnanje.

Do okrevanja je še daleč

V tem trenutku nam rezultati tekočega poslovanja še ne ponujajo razlogov za optimizem. Februarska industrijska proizvodnja je bila celo za 22,3 odstotka manjša od februarske lani. Na letni ravni nezadržno nazaduje že od oktobra 2008 naprej. Tedaj je bila industrijska proizvodnja samo za 2,8 odstotka manjša od oktobrske 2007. Februarja so predelovalne dejavnosti izdelale za 24,2 odstotka manj, preskrba z elektriko, plinom in paro za 3 odstotke manj, premogovniki za 4,2 odstotka manj.

Nekaj več razlogov za optimizem je prinesla februarska blagovna menjava, ki je bila bolj uravnotežena, kot lanska februarska, vendar na precej nižjem nivoju. Februarja letos je Slovenija izvozila za 1266 milijonov evrov blaga oz. 25,1 odstotka manj, kot februarja lani, uvozila pa je za 1325 milijonov evrov, ali 29,1 odstotka manj. Pri tem je hvalevredno to, da je letošnja februarska blagovna menjava prinesla samo 58 milijonov evrov primanjkljaja, lanska februarska pa celo 175 milionov evrov.
V prvih dveh mesecih letos smo izvozili za 2,46 milijarde evrov (25,3 odstotka manj), uvozili pa za 2,58 milijarde evrov oz. za 30,2 odstotka manj kot v istem času lani. Pokritost uvoza z izvozom je bila ob 123 milijonskem primanjkljaju več kot 95 odstotna. Še bolj kot izvoz v države EU se je zmanjšal uvoz iz EU, vendar se je navzlic temu nabralo za 193 milijonov evrov primanjkljaja v menjavi s temi državami. Pač pa je lanski presežek v menjavi z drugimi državami, ki je znašal 109 milijonov evrov, letos zdrknil na vsega 70 milijonov evrov.

Po enoodstotni inflaciji v marcu, se je le-ta v aprilu zopet umirila na 0,1 odstotka. Podražila se je pravzaprav samo obleka in obutev. Na letni ravni se je inflacija z marčnih 1,8 odstotka spustila na 1,1 odstotka, kar pa je še vedno precej več od inflacije na everskem območju – 0,6 odstotka. V času recesije se inflacija očitno ne more razbohotiti.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

gospodarski pregled 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 



Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008