Domov arrow Novice arrow Gospodarske novice arrow Slovenski gospodarski tokovi maj 2008
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Slovenski gospodarski tokovi maj 2008

Natisni E-pošta

Strmo padanje tečajev na svetovnih in evropskih borzah, vključno z ljubljansko, je v aprilu temeljito pretreslo ne samo kupce in prekupčevalce z delnicami, marveč skoraj celotno svetovno javnost. Strokovna in laična javnost se je spraševala po vzrokih za takšen potek dogodkov. Pri tem je zanimivo, da nam z res prepričljivim in enoznačnim odgovorom ni postregel nihče, tako da človek dobi občutek, da tudi tedaj, ko bo dejansko nastopila kriza svetovnih razsežnosti nihče ne bo znal pojasniti, zakaj je do nje pravzaprav prišlo. Kot najbolj nepredvidljiv se je ponovno "izkazal" psihološki dejavnik, ki mu nihče ne zna natančno izmeriti prave "teže". K sreči so se stvari po nekaj črnih dnevih obrnile v pravo smer in ekonomisti so znova lahko začeli razmišljati o bolj predvidljivih tokovih, kot so tisti na borzah.
Predvsem so se zelo trudili okoli napovedovanja gospodarske rasti in inflacije za letošnje leto. Pri tem je treba takoj povedati, da vsi napovedujejo nižjo gospodarsko rast in tudi nižjo inflacijo. Najprej so s svojo napovedjo prišli na dan vladni ekonomisti na Umarju. Napovedali so 4,4 odstotno gospodarsko rast, 4 odstotno medletno in 5,2 odstotno povprečno inflacijo. V primerjavi z lansko bo letošnja gospodarska rast precej nižja in se bo približala povprečni rasti v zadnjih letih (4,3 odstotka). Do premikov bo prišlo tudi v strukturi gospodarske rasti: investicije se bodo še naprej večale, a se bodo ustavile na tretjini lanske visoke 17,2 odstotne rasti, izvoz se tudi ne bo povečeval po stopnji 13 odstotkov, tako kot lansko leto in okrepil se bo prispevek zasebne in državne potrošnje pri gospodarski rasti.
Ob koncu meseca aprila smo dočakali še napoved gospodarskih gibanj s strani bruseljskih vremenarjev, kot jih imenuje Božo Mašanovič v Delu. V vmesnem času je svojo napoved obelodanila še Banka Slovenije, a to naj bo omenjeno le mimogrede. Za bruseljsko napoved bi smeli reči, da je v okoliščinah, v kakršnih se nahaja svetovna ekonomija dokaj spodbudna, ob upoštevanju dejstva, da prave odjuge še ni na obzorju. Za Slovenijo so napovedali 4,2 odstotno gospodarsko rast, inflacija naj bi z lanskih 3,8 poskočila na 5,4 odstotka, a že prihodnje leto naj bi stopnja inflacije padla pod raven gospodarske rasti, na okoli 3,3 odstotka, s čemer bi Slovenija zadnje mesto med članicami evrske skupine prepustila Grčiji. Tudi v Bruslju predvidevajo, da se bodo občutno zmanjšale naložbe, navzlic še vedno dinamični investicijski dejavnosti (avtoceste, železnice). Še bolj kot zasebna poraba se bo okrepila javna poraba, izvoz se bo povečal "samo" za 9,3 odstotka in hkrati se bo zmanjšal tudi uvoz, tako da bo letos tudi zunanja trgovina, drugače kot leta 2007, nekaj malega prispevala k gospodarski rasti.
Blagovna menjava Slovenije s svetom bo trpela predvsem zaradi podražitve evra, saj se bodo s tem pogoji trgovanja poslabšali. Javnofinančni primanjkljaj se bo z lanskih 0,1 povzpel na 0,6 odstotka BDP, s čemer se na ministrstvu za finance ne strinjajo. Analitiki evropske komisije pri tem opozarjajo, da so pred vrati državnozborske volitve, vsled česar bo težko prezreti zahteve nekaterih delov javnega sektorja po večjem povečanju plač, kot je predvideno.

Evropa in svet

Gospodarska rast se bo (z)nižala tudi v everski skupini, inflacija pa bo navzlic napovedanemu upadanju ostala nad pragom 2 odstotkov, ki ga v skladu s politiko stabilnosti cen Evropske centralne banke sploh ne bi smela prestopiti. V precej slabši kondiciji kot evropsko je ameriško gospodarstvo, saj ameriški BDP letos predvidoma ne bo porastel niti za en odstotek, inflacija pa bo dosegla 4 odstotke. Videti je, da posledice krize na finančnih trgih še niso premagane, inflacijo pa ženejo v neslutene višave podražitve nafte in hrane.
Če se nekoliko pomudimo pri cenah hrane, potem moramo povedati, da so cene hrane v zadnjih treh letih poskočile za več kot 80 odstotkov in zanimivo je, da tudi v tem primeru, podobno kot pri gibanju tečajev na borzah, nihče ne zna prepričljivo pojasniti zakaj je temu tako. Med vzroki je vsekakor treba omeniti naraščanje svetovnega prebivalstva, zlasti v azijskih državah in verjetno se je prav zato najbolj podražil riž, ki je glavno živilo v teh državah. Kot eden od vzrokov se omenja tudi dejstvo, da je zaradi vedno dražje nafte vedno več površin posejanih s kulturami, iz katerih pridobivajo tako imenovana bio goriva. Kaže, da se bomo kmalu znašli pred dilemo, ali jesti, ali se prevažati s prevoznimi sredstvi, v večini primerov z avtomobilom. Tudi vsa razvojna pomoč, ki jo razvite države dajejo manj razvitim ob takšnih trendih izpuhtijo v nič.

Slovenske posebnosti

Naraščanje cen hrane in nafte sta glavna ne pa tudi edina vzroka za (pre)visoko inflacijo v Sloveniji. Dražijo se tudi druge življenske potrebščine, predvsem obleka in obutev, pa tudi vrtci, zdravila itd. Bruseljski analitiki pa v primeru Slovenije k vzrokom za visoko inflacijo prištevajo tudi premajhno konkurenco na slovenskem trgu. Inflacijska spirala se je v Sloveniji začela vzpenjati v marcu 2007 in še kar naprej traja. Zato se tudi še kar naprej širi krog tistih, ki jih inflacija potiska na rob ali celo čez rob, v revščino. In zato je zelo verjetno, da se bodo plačni pritiski še stopnjevali. Za državo, ki predseduje EU je precej neugodno, da njena inflacija skoraj za dvakrat presega povprečje v evroobmočju (3,6 odstotka).
Marca so cene življenskih potrebščin poskočile celo za 1,3 odstotka, kar je največji mesečni odstotek v zadnjih 6 letih. V aprilu se je inflacija umirila na 0,8 odstotka, a to še vedno ni prava umiritev, ki so jo napovedovali za pomladne mesece. Tudi na letni ravni je še vedno zelo visoka, in sicer 6,5 odstotka.
Ob tem ne bo odveč, če omenimo, da slovenski delavec v zasebnem sektorju zasluži 12,50 evra na uro. S tem rezultatom se Slovenija uvršča na 17. mesto med 27 državami članicami EU. Povprečje v EU znaša 22,80 evra na uro in nad tem povprečjem so skoraj vse zahodnoevropske države razen Španije, Grčije in Cipra, ki jih štejemo k sredozemskim državam. Daleč na prvem mestu je Danska s 35 evri na uro, sledijo Švedska, Belgija, Luksemburg in Francija z več kot 30 evrov na uro, le nekaj manj pa zaslužijo delavci na Nizozemskem, v Nemčiji, Avstriji, na Finskem, v Veliki Britaniji itd. Na zadnjih mestih so Latvija, Romunija in Bolgarija z manj kot 5 evri na uro. Med novimi članicami EU je Slovenija še vedno prva, med starimi članicami pa je za njo samo Portugalska.
Prvi podatek, ki "govori" o tem, da se rast BDP umirja je podatek o industrijski proizvodnji za letošnji januar. V tem mesecu je industrija po vrednosti izdelala le za 1,1 odstotka več kot januarja lani in za 0,7 odstotka več kot decembra. Predelovalne dejavnosti so izdelale za 1,2 odstotka več, preskrba z elektriko, plinom in vodo je bila za 5,5 odstotka manjša, rudarstvo pa je izdelalo za 16,7 odstotka več.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

gospodarski pregled 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008