Domov arrow Novice arrow Gospodarske novice arrow Slovenski gospodarski tokovi maj 2007
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Slovenski gospodarski tokovi maj 2007

Natisni E-pošta

Prvi maj je pri nas že dolgo vrsto let praznik dela, a šele tri leta je preteklo od našega vstopa v EU. To je sicer kratka doba, vendar dovolj dolga za prvo izmero stroškov in koristi, kot bi rekli ekonomisti. Pri tem je zanimivo, da so mnenja ekonomistov skoraj identična z mnenji politikov. Eni in drugi vidijo skoraj izključno pozitivne plati našega vstopa v EU. Pri tem ni čisto jasno, ali negativnih plati ne vidijo, ali jih tudi dejansko ni. Edino predsednik vlade Janez Janša je posebej poudaril, da ne vidi niti enega kazalnika, ki bi kazal na negativno smer poteka dogodkov po vstopu Slovenije v EU. Če je temu tako, potem imamo (naj bi imeli) od tega koristi vsi državljani Republike Slovenije, naše življenje je potemtakem kvalitetnejše in bogatejše. Če bodo stvari tudi v prihodnje tekle v tej smeri, potem se bo pomen prvega maja, kot dneva vključitve v EU, samo še povečeval.
Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Janez Šušteršič je v tej zvezi izpostavil zlasti hitro gospodarsko rast, to je rast BDP, ki jo Slovenija dosega v zadnjih letih, hitro rast izvoza slovenskega blaga na tuje trge in zmanjšanje inflacije na za Evropo primerljivo raven. Za nekatere druge ekonomiste je pomembno dejstvo, da so naša podjetja uspešno preživela šok, ki naj bi sledil večji odprtosti trga in večji konkurenci po vstopu v EU. Igor Masten je v tej zvezi ugotovil, da so naša podjetja očitno dovolj robustna, da jih nove okoliščine niso občutno prizadele, oziroma, da števila zaposlenih ni bilo treba drastično zmanjšati.

Zaposlenost
Dejansko se je število zaposlenih v Sloveniji v zadnjem letu dni kar precej povečalo. Vseh aktivnih prebivalcev v Sloveniji je bilo konec januarja skoraj 918.000 oseb. Če od tega števila odštejemo število brezposelnih – januarja je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 80.000 brezposelnih – potem dobimo število  delovno aktivnega prebivalstva, oziroma 838.000 delavno aktivnih. Med zaposlenimi je bilo 682.780 ljudi zaposlenih pri pravnih osebah (2,5 odstotka več kot pred letom dni) in 66.679 ljudi (ali 4,6 odstotka več) pri fizičnih osebah. Če k skupnemu številu zaposlenih – 749.459 ljudi – prištejemo še 88.546 samozaposlenih zopet dobimo število delovno aktivnega prebivalstva.
V primerjavi z lanskim januarjem je bilo zaposlenih za 2,7 odstotka več (19.817 oseb), samozaposlenih pa za 6,9 odstotka več. Med temi je najštevilnejša skupina samostojnih podjetnikov posameznikov. Našteli so jih 45.593, ali 3,8 odstotka več kot pred letom dni. Pač pa se je le za malenkost povečalo število oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic (odvetnikov, samostojnih raziskovalcev, duhovnikov itd.), bilo jih 6.844 ali 2,2 odstotka več. Najbolj se je povečalo število poklicnih kmetov – našteli so jih 36.109, oziroma 12.1 odstotka več kot pred letom dni.
Ob tem ne smemo prezreti, da je vedno več podjetij, ki se znajdejo v situaciji, ko ne morejo najti dovolj delavcev za nova delovna mesta, ne glede na to, da je število brezposelnih še vedno veliko. S takšnim problemom se sooča Revoz v Novem mestu, Hidria v Zasavju, nova tovarna avtodomov v Prekmurju, številna gradbena podjetja v različnih delih Slovenije itd. Zato vse pogosteje iščejo delavce v sosednjih in še večkrat novih članicah EU. Slovenski trg delovne sile je povsem odprt za vse državljane držav članic EU in tudi vedno več jih prihaja na delo v Slovenijo, zlasti iz Poljske, Slovaške, Češke, Romunije in Bolgarije. Večina ekonomistov in politikov v tem ne vidi nič slabega, morda je slabo edino to, da se pri nas zaposluje skoraj izključno tuja fizična delovna sila, ne pa tudi intelektualci, oziroma ljudje s (tujim) znanjem.

Izvoz
Pač pa večina Slovencev vidi nekaj slabega v pretiranem izvozu neobdelanega lesa iz Slovenije, največ v Avstrijo in Italijo, namesto da bi izvažali izdelke iz lesa, oplemenitene z dodano vrednostjo. Brez posega države najbrž ne bo mogoče obrniti poteka dogodkov na tem področju, ne glede na to, da vsi verjamemo, da je gozd naše največje in skoraj edino (naravno) bogastvo. Sicer pa je bil tudi februarski izvoz znatno večji od lanskega februarskega; bilo ga je za 1467 milijonov evrov (16,5 odstotka več), uvoz pa je poskočil za 15,2 odstotka in bilo ga je za 1588 milijonov evrov. Primanjkljaja se je v februarju nabralo za 121 milijonov evrov.
V prvih dveh mesecih je Slovenija izvozila za 2,92 milijarde evrov blaga (17,1 odstotka več kot lani), uvozila pa za 3,12 milijarde evrov ali za 18,4 odstotka več. Pri 93,5 odstotni pokritosti uvoza z izvozom se je nabralo za 202 milijona evrov primanjkljaja. V menjavi z EU smo imeli 336 milijonov evrov primanjkljaja, v menjavi z državami zunaj EU pa 134 milijonov evrov presežka.

Inflacija
Po dveh mesecih z deflacijo, smo bili v maju že drugi mesec soočeni s razmeroma visoko inflacijo. V primerjavi z mesecem aprilom so cene življenskih potrebščin poskočile za 1,1 odstotka, največ zaradi višjih cen bencina, obleke in obutve, pa tudi hrane in zelenjave. Na letni ravni, v primerjavi z lanskim majem, so se cene življenskih potrebščin povišale za 2,6 odstotka, v povprečju za 12 mesecev pa so višje za 2,5 odstotka. Ekonomisti (npr. Boštjan Vasle) v takšni rasti cen ne vidijo nič alarmantnega, češ da gre za sezonska nihanja in tudi za bližnjo prihodnost ne napovedujejo večjih skokov cen.
Za to, da se Slovenci in z nami vsi Evropejci staramo EU ni prav nič kriva. Prav pa je, da nas opozarja na to, da se razmerje med številom zaposlenih in številom upokojenih naglo poslabšuje. Na enega upokojenca je l. 1992 prišlo še 1,82 zaposlenega, leta 2005 pa samo še 1,67 zaposlenega. Druge evropske države so hudo zaskrbljene že pri razmerju dva zaposlena na enega upokojenca. Zato je seveda prav, da o tem razmišljamo in tudi ukrepamo že sedaj, ko gospodarski stroj teče dokaj dobro. Na to nas opozarja ne samo evropska komisija, ampak tudi evropska centralna banka in še kdo.
Po teh napotkih moramo gospodarsko konjunkturo izkoristiti tudi za zmanjševanje proračunskega primanjkljaja, ki ga Slovenija v lanskem letu ni uspela občutneje zmanjšati, navzlic 5,2 odstotni gospodarski rasti. Še vedno ga je bilo za 1,4 odstotka BDP. Pri tem se ne bi smeli zgledovati po državah, ki se "ponašajo" z mnogo večjim primanjkljajem kot je slovenski: Madžarska – 9,2, Italija –4,4 odstotka, Poljska, Portugalska in Slovaška. Pač pa po 22 državah, ki so izboljšale svoj javnofinančni saldo. 11 držav članic je ustvarilo celo javnofinančni presežek. Po podatkih Eurostata je največji presežek dosegla Danska – 4,2, sledijo ji Finska – 3,9 odstotka, Estonija, Bolgarija, Irska, Švedska, Španija, Nizozemska, Latvija, Belgija in Luksemburg.
Ne glede na to pa Slovenijo v Bruslju še vedno vidijo kot najuspešnejšo novo članico EU, pri čemer posebej izpostavljajo uspešno uvedbo evra v Sloveniji in jo dajejo za zgled drugim državam, ki želijo uvesti evro.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

gospodarski pregled 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008