Domov arrow Novice arrow Gospodarske novice arrow Slovenski gospodarski tokovi junij 2009
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Slovenski gospodarski tokovi junij 2009

Natisni E-pošta

Tako Urad za makroekonomske analize in razvoj kakor tudi Ekonomski inštitut pri Pravni fakulteti v zadnjih poročilih opažata, za sedaj še zelo skromne, vendar pomembne znake stabilizacije gospodarskih tokov v Sloveniji. Ob tem priznavata, da ima nekaj zaslug za to tudi stabilizacija razmer v evrskem območju. Stabilizacija v tem primeru (še) ne pomeni, da se je padanje gospodarske aktivnosti povsem ustavilo, pač pa le to, da so padci kazalnikov gospodarske aktivnosti sedaj manjši kot so bili v zadnjih mesecih lanskega leta. V kolikor doslej sprejeti obsežni ukrepi ekonomskih politik za blažitev krize ne bi bili učinkoviti, se kriza lahko tudi še poglobi, opozarja direktor Umarja Boštjan Vasle. Kazalnik gospodarske klime je aprila celo dosegel novo najnižjo točko.

Trg dela

Prav nobenih znakov okrevanja pa ni opaziti na trgu dela, na katerem kriza še naprej pustoši z nezmanjšano ostrino. Ob koncu aprila je bilo v Sloveniji skoraj 83.000 registrirano brezposelnih. V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je število brezposelnih povečalo za 16.593 oseb. V tem času se je na Zavodu za zaposlovanje prijavilo 39.407 oseb, oziroma 93 odstotkov več kot v enakem času lani. Največ prijav je bilo zaradi izteka dela za določen čas (17.463), trajno presežnih delavcev je bilo nekaj več kot 8.000, brezposelnih zaradi stečajev pa je bilo 2.296, oziroma za 263 odstotkov več kot v enakem času lani.
Ob tem se človek nehote sprašuje, kakšna je pravzaprav politika vlade v zvezi s tem. Pomoči ni bilo za zaposlene v Industriji usnja Vrhnika, v Mesni industriji Primorske, v Labodu, v škofjeloški LTH. Tudi Steklarski Novi v Rogaški Slatini se ne obeta nič dobrega, pač pa se je država odločila, da bo reševala Muro, ki ima čez 3000 zaposlenih. Ob tem nekateri menijo, da je tudi reševanje Mure pravzaprav metanje denarja skozi okno in da bi jo bilo bolje razformirati že sedaj kot čez nekaj mesecev.

V prejšnjem sistemu, ko stečaji sploh niso bili vgrajeni v sistem, smo na stečaje, ki so se dogajali v tržnih ekonomijah gledali kot na nekaj pozitivnega, skoraj z zavistjo, saj se je vedelo, da je bila tudi pri nas cela vrsta podjetij, ki niso bila sposobna odprtega spopadanja s konkurenco na svetovnem trgu. Sedaj vemo, da do stečajev ne prihaja zgolj in samo zaradi nekonkurenčnosti na trgu, marveč zelo pogosto tudi zaradi slabega vodenja podjetij, zaradi pogoltnosti in okoriščanja poslovodstev in lastnikov, visokih svetovalnih pogodb itd. Za Palomo iz Sladkega Vrha je že kazalo, da nima veliko možnosti preživetja, pod novim vodstvom pa se je znova znašla na lestvici najuspešnejših podjetij po dobičku. Takšnih prerivanj in spopadov in predvsem nepotrebnega trošenja energij, kakršne smo dolgo časa lahko spremljali v Palomi, je v zadnjih mesecih vse več, o čemer posredno priča tudi naglo rastoča številka po znanem scenariju odvijajočih se zamenjav.
Število zaposlenih se je lani najbolj povečalo v Krki (441), najbolj zmanjšalo pa v Muri (324). Po podatkih državnega statističnega urada je bilo ob koncu marca v Sloveniji delovno aktivnih 866.000 ljudi, od tega je bilo 776.550 zaposlenih, samozaposlenih pa nekaj več kot 89.000. Upokojencev je bilo 575.326 in razmerje med zaposlenimi (vključno s samozaposlenimi) je znašalo 1: 0,64. Pod pragom revščine je l. 2007 (za l. 2008 še ni podatka) živelo 11.5 odstotka ali 230.000 ljudi. Štiričlanska družina je nad pragom revščine živela, če je imela vsaj 1040 evrov na mesec, dvočlanska brez otrok je morala imeti vsaj 743 evrov na mesec, posameznik pa vsaj 495 evrov na mesec.

Razsežnosti krize v svetovnem merilu

Stanje v slovenskem gospodarstvu in v družbi nasploh zelo pozorno spremljajo tudi mednarodne organizacije in inštitucije. Tisto kar pri tem preseneča je dokaj grobo vmešavanje v slovenske (notranje) zadeve. Tako je Mednarodni denarni sklad (MDS) Sloveniji skoraj ultimativno ukazal "spremenite pokojninski sistem in znižajte plače." Ta poziv je seveda naletel na zelo oster odziv  s strani sindikatov, stranke Desus in drugih. Res pa je, da zmanjševanje vlaganj in vse manjše tuje povpraševanje vse bolj vplivata na slovensko gospodarstvo. Po napovedih MDS se bo slovenski BDP letos skrčil za 2,7 odstotka, brezposelnost pa se bo povečala za 1,8 odstotka.
Dokaj dobro so globalno krizo, po mnenju MDS, dosedaj preživele slovenske banke, čeprav so odvisne od tujih sredstev. Srednjeročno se bodo zaradi vse slabših mednarodnih kreditnih pogojev tudi te znašle v težavah. O težavah zaradi t.i. tajkunskih posojil pa mednarodni finančniki niso rekli ničesar.
O tem, da je svetovno gospodarstvo še globoko v krizi govorijo tudi številke, ki jih je pred kratkim objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Države članice so v letošnjem prvem četrtletju BDP zmanjšale za 2,1 odstotka, kar je največji padec po l. 1960. To je celo nekaj več kot je znašal padec v zadnjem četrtletju lani. V ZDA se je BDP skrčil za 1,6, na Japonskem za 4 in v Nemčiji za 3,8 odstotka. Območje evra, kakor tudi celotna EU je zabeležila 2,5 odstotni padec BDP, pri čemer se najbolje drži Francija z 1,2 odstotnim upadom BDP. V primerjavi s prvim četrtletjem lanskega leta je BDP 16 članske evrske skupine manjši za 4,6 odstotka, 27 članske EU pa za 4,4 odstotka.

Gospodarski tokovi v Sloveniji od blizu

Po kratkem sprehodu po svetu je prav, da se znova ozremo na razmere doma. Slovenska industrija je po podatkih statističnega urada v marcu izdelala za 18,5 odstotka manj kot v istem mesecu lani. Več kot lani so v letošnjem marcu naredili le v tiskarnah in presnemovalnicah, ter v najmanjši, to je naftni dejavnosti. Zelo je nazadovala izdelava kovinskih izdelkov, električnih naprav, motornih vozil, še bolj pa izdelava oblačil in tkanin ter pohištva. K skupni izdelavi industrije v Sloveniji predelovalne dejavnosti prispevajo 90,65 odstotka, preskrba z elektriko, plinom in paro 7,58 odstotka, rudarstvo kot panoga pa 1,77 odstotka.
Blagovna menjava s svetom se je marca v primerjavi s predhodnim mesecem znova okrepila, navzlic temu pa je marčni izvoz za lanskim izvozom v marcu še vedno zaostajal za 18,7 odstotka. Glede na to, da zaostaja tudi uvoz imamo sedaj opravka z mnogo bolj uravnoteženo menjavo, kot je bila lani. V prvem četrtletju letos smo pridelali le 209 milijonov evrov primanjkljaja, v enakem času lani pa kar 585 milijonov evrov. Pokritost uvoza z izvozom se je z lanskih 89,5 povzpela na 94,9 odstotka. V marcu je Slovenija izvozila za 1394 milijonov evrov blaga, uvozila pa za 1489 milijonov evrov, oziroma 23,5 odstotka manj kot lani. Menjava s svetom je potemtakem povzročila za 96 milijonov evrov primanjkljaja.
Majska 0,6 odstotna inflacija je nižja kot je bila v zadnjih treh majih in je v prvi vrsti posledica podražitve tobačnih izdelkov (zaradi višjih trošarin), podražitve počitnic v paketu, obleke, obutve in sadja. Na letni ravni je inflacija pristala na 0,7 odstotka.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

gospodarski pregled 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 



Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008