Po BDP na prebivalca po kupni moči je Slovenija že leta 2004 dosegla 83,3 odstotka povprečja 27 članske skupnosti. S tem smo že prehiteli Portugalsko s 74,8 odstotka povprečja skupnosti in za malenkost zaostali za Grčijo, ki je dosegla 84,8 odstotka povprečja skupnosti. Zaostali smo tudi za Ciprom, ki je po povprečnem dohodku na prebivalca celo pred Grčijo. Naša južna soseda Hrvaška je z 49 odstotki povprečnega dohodka Unije prehitela Latvijo ter Romunijo in Bolgarijo, ki sta na repu med državami članicami in sta tudi krivi za to, da se je povprečje znižalo in posledično zvišalo v ostalih članicah, tudi v Sloveniji.
Slovenija naj bi čez dve leti dohitela Ciper in skupaj z njim naj
bi Slovenija tedaj presegla mejo 90 odstotkov povprečja Unije, kar naj
bi se najbližji zasledovalki Češki posrečilo šele leta 2012. Stopnja
rasti BDP v teh treh državah sicer ni najvišja med novinkami, vendar
presega povprečje razširjene Unije. To pa je tisto, kar nas bo
zanesljivo približalo glavnini starih članic skupnosti. Nekaj bodo
k povečanju BDP Slovenije pripomogla tudi sredstva iz bruseljskih
skladov; po oceni naj bi ta sredstva v razdobju 2004 - 2013 omogočila
povečanje BDP Slovenije za 2,5 odstotka. To sicer sploh ni malo, vendar
bistveno manj od povečanja BDP v nekaterih drugih novih članicah EU. V
Latviji naj bi se na račun priliva kohezijskih sredstev BDP povečal za
9,3, na Češkem pa za 9,1 odstotka. Slabše od Slovenije naj bi se
odrezal le Ciper, kjer naj bi se gospodarska rast dvignila le za 1,1
odstotka. V finančni perspektivi 2007 – 2013 bo Unija za kohezijske
projekte namenila 247,4 milijarde evrov, od česar bodo nove članice, v
katerih živi dobra petina vsega prebivalstva EU prejele 52 odstotkov.
Slovenija bo predvidoma dobila 4,2 milijarde evrov. Višina sredstev za
zmanjševanje razlik v stopnji razvitosti Unije pa se žal postopoma
zmanjšuje in leta 2013 bodo zdrsnila na samo 0,35 odstotka BDP Unije.
Slovenija
zaostaja za tekmicami tudi pri povečevanju produktivnosti na
zaposlenega. Rast BDP na zaposlenega je v Sloveniji pod povprečjem 12
novink, še posebno močno zaostajamo za Estonijo, ki je z 8 odstotno
rastjo na leto prva med novinkami. S 66 odstotno stopnjo zaposlenosti
zaostajamo tudi za lizbonskim ciljem 70 odstotkov, ki ga presegata
edino Švedska in Velika Britanija. Pač pa se z nekaj manj kot 6
odstotno stopnjo brezposelnosti uvrščamo razmeroma visoko, za Irsko
(4,3 odstotka), Luksemburgom, Veliko Britanijo, Dansko in Avstrijo. Pod
pragom revščine naj bi v EU živelo oziroma životarilo 75 milijonov
ljudi, to je 16 odstotkov vsega prebivalstva Unije, največ v Litvi in
na Poljskem (21 odstotkov), komaj kaj manjši pa je odstotek revnih tudi
v sicer bogati Irski, v Grčiji, Španiji in na Portugalskem. Edino
Slovenija ni posredovala podatka o tem.
Slovenija – svet Nekaj
nelogičnosti je v dejstvu, da Slovenija drsi na lestvicah medenarodne
konkurenčnosti, medtem ko se blagovna menjava povečuje in medtem ko
poznavalci trdijo, da slovensko gospodarsko rast slej ko prej poganja
hitra rast izvoznega povpraševanja. Na najnovejši lestvici Svetovnega
gospodarskega foruma (WEF) je Slovenija zdrsnila z lanskega 30. na 33.
mesto, na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD, ki
upošteva 314 kazalnikov konkurenčnosti pa je Slovenija z 39. padla na
40. mesto. Prehitela nas je novouvrščena Litva. Ta lestvica zlasti
izpostavlja privlačnost poslovnega okolja za prihod tujih podjetij, pri
čemer je znano, da Slovenija ni najbolj ugodno okolje za to. Na tej
lestvici vodijo ZDA, sledi jim Singapur, Hongkong, Luksemburg, Danska,
Švica, Irska, Nizozemska, Švedska in Kanada. Kot je povedal Art Kovačič
z Inštituta za ekonomske raziskave ta ocena ne upošteva investicij v
avtoceste, kar bi verjetno izboljšalo položaj Slovenije na tej
lestvici. Sicer je res, kar pravi Jože Mencinger, da neposredne
tuje investicije niso kar povprek narodnogospodarsko koristne.
Povzročajo namreč čedalje večje strukturne primanjkljaje na tekočem
računu. Prodaje proizvodnega premoženja bi Slovenijo spremenile v EU –
regijo z značilnostmi polkolonialne države, kakršna je bila Slovenija
med obema svetovnima vojnama, ko so bile vse večje gospodarske družbe
pri nas v tuji lasti. Zato je, če smemo ugibati, povprečen Slovenec
najbrž kar zadovoljen, da Slovenija ni ravno najbolj ugodno okolje za
neposredne tuje investicije. Tujim investitorjem tega ne privoščimo
tudi zato, ker znamo biti hudo neprijazni tudi do domačih vlagateljev.
Z zapletenimi in dolgotrajnimi postopki pri pridobivanju gradbenih in
drugih dovoljenj se novogradnje ali rekonstrukcije največkrat zelo
podražijo, v kolikor investitorji sploh še vztrajajo pri njih. Upati
je, da se postopki pri pridobivanju zemljišč in gradbenih dovoljenj za
gradnjo drugega tira od Luke Koper do Divače ne bodo vlekla tako dolgo,
da nas bi prehiteli še Hrvati z novo in mnogo daljšo železno cesto od
Budimpešte, mimo Zagreba do Reke. To je še posebno pomembno zato, ker
Luka Koper podira nove rekorde pri pretovoru blaga in se zanjo kot
izhodiščno luko za EU in Srednjo Evropo odločajo tudi velike
multinacionalke, kakršna je korejska velikanka Posco, tretja največja
proizvajalka železa na svetu.
Da slovenski gospodarski stroj
teče zelo dobro ponavljamo že kar nekaj mesecev. Največ preglavic nam
zadnje mesece povzroča inflacija, ki se je tudi v maju iskazala s svojo
trdovratnostjo. Z 1,2 odstotka je postavila nov rekord v letošnjem
letu. Tako visok skok cen v maju ni bil zabeležen že celih 10 let.
Dražilo se je pravzaprav isto kot že v marcu in aprilu: naftni
derivati, hrana (sadje, mleko), obleka in obutev. Nekaj so k visoki
inflaciji prispevale tudi višje cene storitev: izobraževanje (vrtci),
kultura in rekreacija, počitnice itd. V primerjavi z lanskim decembrom
so se cene povišale za 2,5, v primerjavi z lanskim majem pa za 2,9
odstotka. V 13 državah z evrom so se cene med lanskim in letošnjim
aprilom v povprečju povečale za 1,9 odstotka. Slovenska
industrijska proizvodnja je v prvih treh mesecih letošnjega leta hitro
naraščala. Pravzaprav se je povečevala že 11 mesecev zapovrstjo. Od
marca 2006 do marca 2007 se je povečala za 9,3 odstotka. Konjunktura
predelovalne industrije se zrcali tudi v številu zaposlenih. V prvih
dveh mesecih letošnjega leta je zaposlitev na novo dobilo 877 delavcev.
Podjetja v predelovalni industriji pričakujejo ugodna gibanja tudi v
prihodnjih mesecih. Primanjkljaj v tekočih transakcijah v prvih
treh mesecih je v glavnem posledica primanjkljaja v blagovni menjavi,
čeprav je res, da je letošnji trimesečni primanjkljaj blagovne menjave
za 26 milijonov evrov manjši od lanskega trimesečnega. Po začasnih
podatkih smo imeli v prvih treh mesecih za 255 milijonov evrov
primanjkljaja. Pokritost uvoza z izvozom je bila 94,9 odstotna (lani
93,4). Izvozili smo za 4703 milijone evrov blaga (18 odstotkov več kot
lani), uvozili pa za 4958 milijonov evrov ali za 15,8 odstotka več. V
marcu smo izvozili za 1765 milijonov evrov blaga, uvozili pa za 1844
milijonov evrov in tako pridelali za 78 milijonov evrov primanjkljaja.
Novice 
