Domov arrow Novice arrow Gospodarske novice arrow Slovenski gospodarski tokovi januar 2009
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Slovenski gospodarski tokovi januar 2009

Natisni E-pošta

V družbah zahodnega tipa, kamor spada tudi naša slovenska, se december v mnogih pogledih kaže kot zelo specifičen mesec. Težavnost razmer je preko medijev kar nekako potisnjena v ozadje. Za otroke poskrbijo trije dobri možje, zaposleni v uspešnih podjetjih dobijo božičnico (pri nas tudi v neuspešnih npr. na Slovenskih železnicah), upokojenci v decembru prejmejo nekoliko povišano pokojnino, za socialno ogrožene, brezdomce itd. poskrbijo dobrodelne organizacije in organizirana je cela množica solidarnostnih akcij. Človek bi skoraj verjel, da v tem mesecu še posebej pride do izraza tisto, kar je v nas in v družbi kot celoti najboljšega.

Finančna in gospodarska kriza je spodbudila tudi cerkvene in druge kroge, da se oglasijo s pozivanjem na vest in na občutek za mero pri tistih, ki so ta občutek izgubili. "Kulturo pohlepa" so še posebej ostro obsodili nemški politiki in duhovščina. Bankir Ackermann, ki je lani zaslužil 14 milijonov evrov je bil najbrž res pretirano usmerjen k dobičku, kot so leporečno zapisali mediji. Dejansko smo preko takšnih posameznikov res ogroženi vsi, z naravo vred.
Mimo vsega naštetega december ponavadi poskrbi tudi za to, da se izvajanje nepopularnih ukrepov, ki jih prinaša kriza, pomakne na čas po novem letu. To velja npr. za odpuščanje delavcev, za stečaje, za likvidacije in podobno. Takoj po novem letu pa se bo začelo odpuščanje 180 zaposlenih v Skimarju, še več v Industriji usnja Vrhnika, ki je šla v stečaj, še več v edinem večjem podjetju v Ormožu (Carrera Optil), nekaj manj v metliški Beti itd. Problemi in težave se kopičijo tako naglo, da so celo najbolj vneti zagovorniki trga začeli dvomiti v tržno ekonomijo. Dejansko je to razočaranje največkrat posledica nerazumevanja delovanja trga, saj trg ni vsemogočen, kot nekateri mislijo. Trg samo izbere najboljše podjetnike s tem, da jim prisodi dobiček. Ko nekdo ustanovi podjetje, ne more vedeti, kako se bo trg za nejgove izdelke ali storitve širil. Vse kar lahko stori, je to, da se ravna po svojem najboljšem znanju, s tem, da je njegova izbira lahko tudi napačna. V kriznih razmerah se to pokaže še hitreje in ostreje.
Podjetja kot so Kolektor, Pipistrel, Trimo, Instrumentation Technologies, Metal Ravne in še več drugih uspevajo tudi v kriznih razmerah, številna druga pa ne. Pri zgolj 37 odstotkih povprečja EU dodane vrednosti na zaposlenega to niti ni tako čudno, kot ugotavlja Jaro Berce v Delu. Manjkajo nam pravilna prenova poslovnih procesov, organiziranost in predvsem raznovrstno strokovno znanje.

Potrebna je nova razvojna paradigma

Slovenija kot država še vedno premalo sredstev namenja za raziskave in razvoj. V celotni strukturi imamo štirikrat manj raziskovalcev in v poslovnem sektorju celo petkrat manj kot Finska. Pri nas pa vlada obljublja da bodo pomoči deležna le dobra podjetja. Dobra po čem, se sprašuje Berce. Sedaj objavljeni ukrepi vlade so usmerjeni predvsem v monetarne učinke, učinke ogrevanja s pečjo v neizolirani hiši in so vse prej kot razvojno usmerjeni. Doseči bi morali dogovor, da se bomo naslednjih 10, 15 let na področju izobraževanja, raziskav in razvoja držali poti, ki bo neodvisna od tega, kdo je na oblasti, saj je ustvarjanje znanja in strokovnih kadrov mnogo daljši proces. S tega zornega kota so gasilske akcije, s kakršnimi gasimo težave povsem nesmiselne in odveč.
Novi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je razmere v Sloveniji opisal prav dramatično. Slovenija je med državami med najnižjimi izdatki za razvojno raziskovalno delo in ima slabše indekse inovativnosti, kot je evropsko povprečje. Zato ne preseneča, da izrazito zaostaja pri izvozu visoke tehnologije. Povprečna izobrazbena raven je zelo nizka, saj ima le četrtina prebivalcev več kot srednjo izobrazbo, v razvitih evropskih državah pa je takih 40 odstotkov. Slovenski delavci so tudi bolj izčrpani kot delavci v drugih evropskih državah. Zato je več izostankov iz dela, zaposleni pa s svojim delom niso zadovoljni.

Gospodarska rast se upočasnjuje

Medtem ko trgovci ugotavljajo, da se promet v trgovinah v decembru ni prav nič zmanjšal, pa številni drugi kazalci kažejo, da se aktivnost gospodarskih družb že več mesecev umirja. Verjetno gre pri tem za časovni zamik, saj se umirjanje gospodarske aktivnosti šele čez čas pokaže tudi v žepih potrošnikov. Dejansko je bil BDP že v tretjem četrtletju lanskega leta realno le za 3,8 odstotka večji kot v tretjem četrtletju predlani, kar je precej manj kot v zadnjih letih. V prvih 9 mesecih lani je bil BDP v primerjavi s prvimi 9 meseci predlani realno večji za 5 odstotkov. Še bolj kot rast BDP se je v tretjem četrtletju zmanjšala rast dodane vrednosti, ki je znašala le 3,6 odstotka, medtem ko se je v istem četrtletju predlani povečala za 7,5 odstotka.
Rast primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance se je septembra upočasnila. Mesečni primanjkljaj, k znižanju katerega sta največ prispevala manjši trgovinski primanjkljaj in višji storitveni presežek, je bil med najnižjimi letos (146,3 mio evrov). V devetih mesecih je primanjkljaj v tekočih transakcijah znašal 1662 mio evrov, kar je 871 mio evrov več kot v primerljivem obdobju predlani.

Od tedaj naprej se gospodarska aktivnost še hitreje upočasnjuje. Prišli smo celo tako daleč, da na Umarju napovedujejo, da bo tudi v Sloveniji zelo verjetno prišlo do negativne gospodarske rasti, kar mednarodne organizacije (IMF, OECD) že nekaj časa napovedujejo za  ZDA in evroobmočje. Kazalnik gospodarske klime je bil novembra ob največjem mesečnem padcu doslej na najnižji ravni od začetka merjenja leta 1995.
Po novemberskem znižanju cen življenskih potrebščin za 0,7 odstotka je medletna inflacija padla na najnižjo raven v 18 mesecih. Padanje cen se je nadaljevalo tudi v decembru, in sicer za 0,6 odstotka. V primerjavi z decembrom predlani so bile cene višje za 2,1 odstotka, povprečje leta 2008 pa s cenami sega nad predhodno leto za 5,7 odstotka. Poleg nafte se cenijo tudi druge surovine, pri tem pa slaba likvidnost in napovedi recesije doma in po svetu potiskajo navzdol tudi cene storitev, nepremičnin in industrijskih izdelkov.

Za nekaj optimizma je, žal sarkastično, skušal poskrbeti pisatelj Evald Flisar, ko je zapisal, da se bodo v letu 2009 čudeži kar vrstili. V mislih je imel (samo)zniževanje plač ministrov in državnih sekretarjev ne samo za polovico, ampak kar za celo minimalno plačo. Minimalna plača pa se bo zvišala, tako Flisar, vsaj za toliko, da se bo njen prejemnik zjutraj lahko pogledal v ogledalo brez pretirane želje, da seže po štriku.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

gospodarski pregled 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008