Domov arrow Novice arrow Gospodarske novice arrow Slovenski gospodarski tokovi januar 2008
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Slovenski gospodarski tokovi januar 2008

Natisni E-pošta

Mesec december je po pravilu natrpan s pomembnimi dogodki vseh vrst. Dogodki na gospodarskem področju niso pri tem nobena izjema. Ne glede na to, pa bo najbrž najbolj prav, če naš pregled začnemo z omembo dveh dogodkov, ki sta po svoji naravi najprej politična in šele nato ekonomska. V mislih imamo odpravo mejnih kontrol (tudi mejnih blokov in ramp) na mejah Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, ter uvedbo poostrene kontrole na južni 670 km dolgi meji s Hrvaško. To se je zgodilo 21. dec. 2007, na letališčih in v pristaniščih se bo to zgodilo šele v marcu 2008. Že naslednjega dne je v Državnem zboru prisegel tretji predsednik države dr. Danilo Türk.
Oba dogodka bosta imela dolgotrajne posledice za življenje vseh nas. V primeru predsednikovanja najmanj pet let, v primeru »odprta meja« pa verjetno bistveno dlje. Tako kot nam (še) ni znan rok trajanja podjetja »odprta meja«, tako še niso znane vse posledice tega za nas novega stanja. Dejstvo je, da smo z vstopom v schengensko območje skočili v območje, ki vključuje 24 držav, 22 članic EU ter Norveško in Islandijo. Gre za ogromno območje, ki bo nedvomno vplivalo, zelo verjetno v pozitivnem smislu, na gospodarske tokove iz in v Slovenijo in s tem tudi na gospodarski razvoj. Predsednik vlade Janez Janša je schengensko območje opisal kot prostor z več svobode in varnosti. To pa so vrednote, ki so pomembne za vsakega od nas in za narod kot celoto.
Vtis je tudi, da smo se Slovenci na ta način tudi števično okrepili. Naši dovčerajšnji zamejci kar naenkrat niso več zamejci, marveč so postali del matičnega naroda. Zadovoljni smo lahko tudi zato, ker je razmerje med številom pripadnikov manjšin ugodno za nas: Slovencev v Italiji je bistveno več kot Italijanov v Sloveniji, Slovencev v Avstriji je bistveno več kot je Avstrijcev ali Nemcev v Sloveniji, edino Slovencev na Madžarskem je manj kot je Madžarov v Sloveniji.

Kako in kaj se bo godilo Slovencem v prihodnosti bo seveda v prvi vrsti odvisno od nas samih, tako kot je bilo to tudi že doslej. Ko smo prevzeli evro smo se morali posloviti od svoje komaj dobro uveljavljene valute tolarja. S tem smo se odrekli delu naše slovenske identitete, vendar po enem letu že lahko ugotovimo, da zato nismo nič manj Slovenci kot smo bili s tolarjem. Zelo verjetno bomo tudi po ukinitvi mejnih kontrol na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko po enem letu zopet ugotavljali isto. Če bomo tudi v prihodnjih desetletjih in stoletjih hoteli o(b)stati to kar smo, to je Slovenci, nam tega nihče ne bo mogel preprečiti, niti EU ne.

Razlogov za pesimizem ni

Pravih razlogov za pesimizem (še) ni videti navzlic opozorilom, da se kot država preveč zadolžujemo in navzlic dejstvu, da smo, kar zadeva inflacijo, vodilni med 13 državami evroobmočja. Toda dejstvo je tudi, da imamo med temi državami najvišjo gospodarsko rast, najvišjo rast izvoza, najvišjo rast zaposlenosti in prvič po 16 letih samostojnosti imamo celo proračunski presežek v višini 30 milijonov evrov. In to navzlic izrednim izdatkom kot so bile npr. jesenske poplave in predsedovanje EU.
 
Decembrska 0,4 odstotna inflacija na mesečni ravni je bistveno nižja kot je bila v predhodnih dveh mesecih in upati je, da že napoveduje obračanje inflacijske krivulje navzdol. Strmejši padec je sicer napovedan za pomladne mesece. Na letni ravni se je inflacija spustila s 5,7 odstotka v novembru na 5,6 odstotka v decembru. Ob 4 odstotni ameriški inflaciji to niti ni videti tako hudo, kar pa seveda ni nikakršna tolažba za tiste, ki jih inflacija najbolj prizadeva. V decembru se je še kar naprej dražila hrana, pa tudi brezalkoholne pijače, športna oprema, gostinske storitve itd. Zdajšnja inflacija je po besedah Franceta Križaniča zmes vpliva cen hrane in nafte, ter konjunkture. Glede tega kolikšen del inflacije je pripisati domačim razmeram in kolikšen zunanjemu okolju, najbrž ne bo mogoče nikoli natančno (z)vedeti. Zato bo to še naprej hvaležna tema za (politične) obračune med strokovnjaki in »strokovnjaki«.

Takšna tema bo še naprej ostala tudi gospodarska rast, ki naj bi bila po mnenju dela strokovne javnosti zdrava in obetavna, po mnenju drugega dela pa napihnjena in v prvi vrsti posledica velikih investicij v gradbeništvu in posledica rasti izvoza. V tretjem četrtletju lanskega leta se je BDP v Sloveniji povečal za 3,6 odstotka v primerjavi s tretjim četrtletjem predlani. Realno se je BDP v devetih mesecih lanskega leta v primerjavi z enakim obdobjem predlani povečal za 6,5 odstotka. Vse kaže, da bo Statistični urad tudi za celo leto 2007 naračunal več kot 6 odstotno gospodarsko rast. S tem se bo Slovenija še bolj približala povprečni razvitosti EU, kajti naša gospodarska rast je znatno višja od evropske. Po kupni moči na prebivalca trenutno dosegamo okoli 90 odstotkov evropske razvitosti.  
Tisto kar je v tej zvezi najbolj moreče so (pre)velike razlike v BDP na prebivalca med slovenskimi regijami. Podatki o tem so sicer stari že dve leti, a dejstvo je, da se v teh dveh letih stanje ni bistveno spremenilo. L. 2005 je Osrednjeslovenska regija dosegla 20.364 evrov na prebivalca, Pomurska pa samo 9.399 evrov. Osrednjeslovenski regiji sledijo Obalnokraška 14.616, Goriška 13.496, Jugovzhodna Slovenija 12.914, Savinjska 12.556, Gorenjska 12.018, Podravska 11.825, Spodnjeposavska 11.319, Koroška 11.029, Notranjskokraška 10.514 in Zasavska z 9.962 evri na prebivalca. S predlaganimi novimi pokrajinami (14 po številu) naj bi se razlike v razvitosti regij hitreje zmanjševale. Če bo temu res tako, potem je že skrajni čas za njihovo uvedbo.

V primerjavi s septembrom se je blagovni izvoz v oktobru zopet povečal, še bolj pa je poskočil uvoz, ki je dosegel rekordno vsoto 2010 milijonov evrov. Izvoza je bilo za 1806 milijonov evrov, kar pomeni, da je oktobrski primanjkljaj znašal 204 milijone evrov. Pokritost uvoza z izvozom je bila samo 89,8 odstotna. V prvih 10 mesecih lanskega leta je Slovenija izvozila 16,23 milijarde evrov blaga, oziroma 17,2 odstotka več kot v 10 mesecih predlani, uvozila pa za 17,74 milijarde evrov, ali za 19,2 odstotka več. 10 mesečna menjava je tako navrgla za 1,51 milijarde evrov primanjkljaja in pokritost uvoza z izvozom je bila 91,5 odstotna. V države EU je v prvih 10 mesecih leta 2007 šlo 70,8 odstotka našega izvoza, ostalih 29,2 odstotka pa je šlo v države izven EU. Mnogo bolj kot uvoz iz držav EU se je povečal uvoz iz drugih držav, hkrati pa se je zmanjšal naš presežek v menjavi s temi državami.
Ob koncu ne smemo in ne moremo prezreti pomembnega dejstva, da je dvomiljonska Slovenija po samo 16 letih samostojnosti in neodvisnosti s 1.1.2008 prevzela predsedovanje ogromni EU z nekaj manj kot 500 milijoni prebivalcev. Pravzaprav gre za predsedovanje svetu Evrope. Prednostne naloge našega predsedovanja so: ratifikacija reformne pogodbe, energetsko – podnebni paket, uresničevanje lizbonske stategije, širitveno – sosedska politika in multikulturni dialog. Verjamemo, da bo Slovenija to nalogo uspešno opravila.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

gospodarski pregled 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008