Domov arrow Novice arrow Gospodarske novice arrow Slovenski gospodarski tokovi april 2007
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec

Slovenski gospodarski tokovi april 2007

Natisni E-pošta

Združevanje Evrope poteka že 50 let

Na veliki proslavi 50. rojstnega dne EU v Berlinu je francoski predsednik Jaques Chirac izjavil: »Danes, 50 let po podpisu rimske pogodbe, smo tako združeni v cilju, da EU še pred naslednjimi volitvami v evropski parlament leta 2009 zagotovimo nov skupni temelj«. Ali to pomeni, da je EU takorekoč zgradba brez temelja in potemtakem nestabilna? Zdi se, da takšno sklepanje ni na mestu, saj Chirac v isti sapi govori o rimski pogodbi in o potrebi po novem skupnem temelju. Na ta način je pravzaprav izrazil potrebo po nadaljnem evropskem povezovanju in združevanju, čeprav je res, da so prav Francozi prvi zavrnili novo evropsko ustavo. Potrdilo pa jo je že 18 držav članic, kar sploh ni zanemarljivo dejstvo.
V procesu povezovanja očitno prihaja do problemov in težav, kar je bolj ali manj normalno, ne glede na to pa je EU zgodba o uspehu, kot jo je opisal naš predsednik vlade Janez Janša. Evropa je po dolgih stoletjih medsebojnih spopadov in zlasti še po krvavi drugi svetovni vojni spoznala, da lahko le preko spoštovanja razlik med narodi in preko sproščanja ustvarjalnih potencialov med seboj zelo heterogenih ljudstev, lahko »osvoji« samo sebe in svet. Če ne drugače, pa s svojim zgledom.
Je pa res, da bo nadaljne širjenje Unije imelo za posledico, da bo denarja vedno manj, zlasti za prejemnice sredstev iz proračuna skupnosti. Že z vstopom Hrvaške, ki ga v Zagrebu napovedujejo pred volitvami v evropski parlament (junija 2009) bi se Slovenija približala državam, ki niso upravičene do sredstev iz kohezijskega sklada. Le-ta namenja pomoč za infrastrukturne in okoljske projekte samo članicam z manj kot 90 odstotki povprečnega dohodka na prebivalca po kupni moči. Po sprejemu Turčije in držav zahodnega Balkana bi naša država dokončno presegla prag in ostala brez solidarnostnih sredstev iz tega sklada, ki v sedanji finančni perspektivi (2007 do 2013) dosegajo višino 1,4 milijarde evrov po tekočih cenah. To je več kot četrtina vseh sredstev, ki jih Slovenija v tem času pričakuje iz proračuna EU.
Nasploh je bila Slovenija v letih 2004, 2005 in 2006 neto prejemnica sredstev iz proračuna EU. Se pa ta razlika v našo korist iz leta v leto zmanjšuje: l. 2004 – 26,6 milijarde tolarjev, l. 2005 – 21,9 milijarde tolarjev in l. 2006 po podatkih ministrstva za finance 14,9 milijarde tolarjev. Iz proračuna EU smo v letu 2006 prejeli 83,9 milijarde tolarjev in vanj vplačali 69,0 milijarde tolarjev. Je pa res, da podatki za l. 2006 še niso dokončni. Največ sredstev je v lanskem letu Slovenija prejela iz naslova kmetijstva (skoraj 39 odstotkov vseh prejetih sredstev), od tega največ za razvoj podeželja. Za strukturno politiko smo prejeli 25 odstotkov vseh prejetih sredstev. Pri vplačilih v proračun EU je bilo največ vplačil iz naslova bruto nacionalnega dohodka (63,1 odstotka), manjši del pa iz naslova DDV.

Previdnost je vselej na mestu
Tako kot se EU brez nove ustavne pogodbe ne bo sesula, se tudi slovensko gospodarstvo brez guvernerja Banke Slovenije ne bo. Na nek način je to potrdil tudi sam dosedanji guverner Mitja Gaspari, ko je na poslovilni tiskovni konferenci napovedal razmeroma ugodno gospodarsko rast za letošnje (4,6 odstotka) in prihodnje leto (4,2odstotka). Ob tem je v maniri skrbnega gospodarja opozoril tudi na nevarnosti, ki utegnejo ogroziti visoko rast slovenskega gospodarstva. V prvi vrsti je to inflacija, ki  jo napoveduje v višini 2,7 odstotka za letos in prihodnje leto. Z neprevidnostjo pri fiskalni in plačni politiki pa bi si Slovenija lahko nakopala težave portugalskega tipa, kot so recesija, prezadolženost in brezposelnost.
Prevelika brezkrbnost torej tudi v razmerah ugodne gospodarske rasti ni na mestu in nas lahko zavede v ne dovolj premišljene korake. S tem pa ni rečeno, da se ne smemo pohvaliti z doseženim npr. z rastjo BDP v lanskem letu. Lani se je namreč BDP na prebivalca v stalnih cenah povečal kar za 5,2 odstotka, kar je največ v zadnjih 7 letih. V zadnjem četrtletju se je BDP v primerjavi z zadnjim četrtletjem leta 2005 povečal celo za 5,5 odstotka. V evrih je slovenski BDP l. 2006 znašal 29,74 milijarde evrov, v tolarjih pa 7126 milijard tolarjev. Po oceni statističnega urada ga je bilo za 14,811 evrov na prebivalca. Dodana vrednost se je v povprečju povečala za 5,3 odstotke; v gradbeništvu celo za 11,8 odstotka, v finančnem posredništvu za 8,9 odstotka in v predelovalnih dejavnostih za 7,4 odstotka. Pač pa se je dodana vrednost že drugo leto zapored najbolj zmanjšala v kmetijstvu in gozdarstvu.
Izdatki za končno porabo so že tretje leto zapored zaostali za rastjo BDP. Najbolj so se povečali izdatki države za 3,8 odstotka, izdatki gospodinjstev za 3,3 in izdatki nepridobitnih ustanov za 2,3 odstotka. Skupna domača uporaba z investicijami vred se je povečala za 5,5 odstotka.

Izvoz je k gospodarski rasti v l. 2006 prispeval 6,5 odstotne točke, lahko pa bi še več, če se uvoz ne bi povečeval še hitreje od izvoza. Ta trend se nadaljuje tudi v letošnjem letu, kajti januarski izvoz je porastel samo za 15 odstotkov v primerjavi z lanskim januarjem, uvoz pa celo za 20,9 odstotka. Izvoza je bilo za 1418 milijonov evrov blaga, uvoza pa za 100 milijonov evrov več in pokritost uvoza z izvozom je bila le 93,4 odstotna. Vrednost blaga, izvoženega v EU, je znašala 1053 milijonov evrov (74,2 odstotka), vrednost blaga uvoženega iz EU pa je dosegla 1205 milijonov evrov, kar je v primerjavi z lanskim januarjem celo za 21,1 več. V menjavi z EU se je torej nabralo za 153 milijonov evrov primanjkljaja. V države zunaj EU smo izvozili za 365, uvozili pa za 313 milijonov evrov blaga. Izvoza v te države je bilo za 16 odstotkov več, uvoza pa za 20,2 odstotka več. Med največjimi svetovnimi izvozniki v letu 2006 je Slovenija zasedla 66 mesto, med največjimi svetovnimi uvozniki pa 60 mesto, kot so izračunali v Delu.
Medtem ko so se življenske potrebščine v januarju dokaj občutno in manj občutno tudi v februarju pocenile, so se v marcu občutno podražile. Po izračunih statistikov so se življenske potrebščine v marcu v primerjavi s februarjem podražile za 1 odstotek. V primerjavi z lanskim marcem so bile marčne cene za 2,3 odstotka višje, v primerjavi z decembrom 2006 pa 0,2 odstotka višje. Blago se je podražilo za 1,6 odstotka, medtem ko so se storitve za malenkost pocenile. Občutno se je podražila obleka, precej manj pa obutev, stanovanje, goriva, prevozi, kurilno olje itd. Podražitvam ni ušla niti hrana, kar velja predvsem za kruh in žitne izdelke, manj pa za slaščice in brezalkoholne pijače. Pocenile so se ribe, sadje, počitnice v paketu, rekreacija itd. Po mnenju statistikov marčevske podražitve niso posledica uvedbe evra. Pri povprečni neto plači 815 evrov na zaposlenega se vsaka podražitev zelo pozna, pri povprečni pokojnini pa še bolj.

Ključne besede

Tag cloud Dodaj...
Please Enter New Tags Separated By Comma's
  ali zapri

gospodarski pregled 
Komentarjev
Dodaj novIšči
Komentiraj
Ime:
Spletna stran:
Naslov:
UBBCode:
[b] [i] [u] [url] [quote] [code] [img] 
 
 
 
Security Image
Prosimo vpišite anti-spam kodo, ki jo vidite na sliki.

 
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008