Domov arrow Novice arrow Gospodarske novice
 
obcine
Občine
Kategorije prispevkov
Izleti po Sloveniji
Romarske poti
Slovenske pešpoti
Slovenska mesta in kraji
Slovenske domačije
Krajinski parki
Veliki Slovenci
Zanimivosti
Jezera
Novice
Vodniki in zemljevidi
Satelitska slika
Dogodki po Sloveniji
Trenutno ni napovedi.
Poglej cel koledar
Prijava





Pozabljeno geslo?
Slovenija
Slovenija
Osnovni podatki
Slovenske občine
Škofije
Statistika uporabnikov
48790 registriranih
0 danes
0 ta teden
0 ta mesec
Gospodarske novice

Slovenski gospodarski tokovi julij 2009

Natisni E-pošta
Prvih deset dni v mesecu juniju so mediji in z njimi tudi slovenska in evropska javnost največ pozornosti posvečali volitvam v evropski parlament, ki so tako za nekaj časa potisnile gospodarske teme v drugi plan. Sedem poslancev v ta parlament, ki po novem šteje samo 736 poslancev (namesto dosedanjih 785) smo zelo obotavljivo in nekako sramežljivo izvolili tudi Slovenci. Nekaj je hudo narobe, če samo 28 odstotkov volilnih upravičencev še verjame v institucije evropske unije. Del krivde za tak odnos lahko pripišemo našim politikom, večji del pa vsakemu od nas. Lahko je to pomanjkanje vere v Evropo, lahko neresnost ali nezrelost, ali še kaj drugega. Narobe je v vsakem primeru. 
Preberite več...
 

Slovenski gospodarski tokovi junij 2009

Natisni E-pošta
Tako Urad za makroekonomske analize in razvoj kakor tudi Ekonomski inštitut pri Pravni fakulteti v zadnjih poročilih opažata, za sedaj še zelo skromne, vendar pomembne znake stabilizacije gospodarskih tokov v Sloveniji. Ob tem priznavata, da ima nekaj zaslug za to tudi stabilizacija razmer v evrskem območju. Stabilizacija v tem primeru (še) ne pomeni, da se je padanje gospodarske aktivnosti povsem ustavilo, pač pa le to, da so padci kazalnikov gospodarske aktivnosti sedaj manjši kot so bili v zadnjih mesecih lanskega leta. V kolikor doslej sprejeti obsežni ukrepi ekonomskih politik za blažitev krize ne bi bili učinkoviti, se kriza lahko tudi še poglobi, opozarja direktor Umarja Boštjan Vasle. Kazalnik gospodarske klime je aprila celo dosegel novo najnižjo točko.
Preberite več...
 

Slovenski gospodarski tokovi maj 2009

Natisni E-pošta
Če uvodoma ponovimo neštetokrat izrečeno in zapisano floskulo, "da so časi težki," seveda nismo povedali nič novega in še manj uporabnega. Namesto ekspanzije, ki je tako v naravi (od virusov naprej), kakor tudi v človeški družbi prevladujoč princip, se pri nas srečujemo s krčenjem proizvodnje in prodaje, z zniževanjem plač, nagrad, odpravnin, honorarjev, z zapiranjem podjetij in odpuščanjem zaposlenih itd. Srečujemo se torej z dramatično spremenjenimi makroekonomskimi okoliščinami. Zato ni čudno, da je največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet Sloveniji za eno stopnjo znižala bonitetno oceno, in sicer z DB2b na DB2c.
Preberite več...
 

Slovenski gospodarski tokovi april 2009

Natisni E-pošta
Tako kot se posameznik ali družina težko sprijazni s poslabševanjem svojega socialno ekonomskega položaja v družbi, tako se tudi širše skupnosti kot so narodi ali države težko sprijaznijo z navzdol obrnjenimi, to je negativnimi trendi. To je toliko težje, kolikor daljše je bilo pred tem obdobje rasti in blagostanja. Pri tem prav veliko ne pomaga niti spoznanje, da se v enaki ali zelo podobni situaciji nahajajo tudi drugi narodi oziroma države, ali kar svet kot celota.
Preberite več...
 

Slovenski gospodarski tokovi marec 2009

Natisni E-pošta
V zadnjem mesecu dni se je dokončno uveljavilo spoznanje, da je finančna in gospodarska kriza zajela cel svet in da se še poglablja. Zato naslovi člankov kot je tisti v Delu "Hudo bo, in to dlje, kot si predstavljamo," ne presenečajo več. Je pa res, da se krizi navkljub najdejo tudi članki z bolj optimističnimi naslovi.
O težavnosti razmer priča dejstvo, da se voditelji ekonomsko najmočnejših držav vse pogosteje oglašajo in sestajajo in tako posredno dokazujejo, da že sprejeti ukrepi, kot so milijardne injekcije v finančne sisteme, ne zadostujejo.
Preberite več...
 

Slovenski gospodarski tokovi februar 2009

Natisni E-pošta
Finančni krizi praviloma sledi gospodarska, kot vidimo v svetu in pri nas, in če se stvari (še) ne začnejo obračati na bolje, pride na vrsto politična kriza, ki se začne s socialnimi nemiri, rušiti se začnejo dosedanja razmerja med centri politične moči, med strankami itd. Lep primer tega je Islandija, do nedavnega dežela s skoraj najvišjim standardom na svetu za nekaj več kot 300.000 svojih prebivalcev. Danes je v bankrotu tako država, kot tudi veliko njenih prebivalcev.
Preberite več...
 

Slovenski gospodarski tokovi januar 2009

Natisni E-pošta
V družbah zahodnega tipa, kamor spada tudi naša slovenska, se december v mnogih pogledih kaže kot zelo specifičen mesec. Težavnost razmer je preko medijev kar nekako potisnjena v ozadje. Za otroke poskrbijo trije dobri možje, zaposleni v uspešnih podjetjih dobijo božičnico (pri nas tudi v neuspešnih npr. na Slovenskih železnicah), upokojenci v decembru prejmejo nekoliko povišano pokojnino, za socialno ogrožene, brezdomce itd. poskrbijo dobrodelne organizacije in organizirana je cela množica solidarnostnih akcij. Človek bi skoraj verjel, da v tem mesecu še posebej pride do izraza tisto, kar je v nas in v družbi kot celoti najboljšega.
Preberite več...
 

Slovenski gospodarski tokovi december 2008

Natisni E-pošta
V zadnjem mesecu dni so se obrisi finančne in gospodarske krize pokazali v vsem svojem "sijaju". Praktično ni nikogar več, ki bi še dvomil o tem, da je svetovno gospodarstvo v krizi. Do razlik prihaja samo še glede ocen, kako globoka in široka je ta kriza in tudi glede tega, kako dolgo utegne trajati. Še manj enotnosti je med strokovnjaki in politiki glede tega, kako se lotiti odpravljanja vzrokov in s tem tudi posledic krize. Na zelo splošnem nivoju se je nekako izkristaliziralo, da je kriza nastopila zaradi prevelikega egoizma in požrešnosti tistih, ki jim še tako veliki dobički niso bili dovolj veliki. Tako kot se posameznik lahko hitro ušteje, če hlasta za vedno večjimi dobički, ne oziraje se ne na levo ne na desno, tako so se zaplezale tudi velike banke in cele verige bank.
Preberite več...
 

Slovenski gospodarski tokovi november 2008

Natisni E-pošta
V oktobru je postalo dokončno jasno, da je, oziroma da bo finančna kriza tako ali drugače (pri)zadela vse ekonomije tega sveta. Temu spoznanju je logično sledilo tudi spoznanje, da globalizacija potrebuje tudi globalno regulacijo in tesno sodelovanje nacionalnih regulatorjev pri nadzoru čezmejnih operacij bank, zavarovalnic in drugih akterjev. To je ugotovil prof. Willem Buiter z londonske ekonomske šole. Ko je avgusta lani izbruhnila kriza v Ameriki, povzročili naj bi jo hazarderski bančniki iz Wall Streeta, so jo evropske države obravnavale kot ameriško zgodbo z omejenimi posledicami za staro celino. Nekaj podobnega je bilo slišati, kar zadeva posledice za slovensko gospodarstvo, tudi s strani slovenskih ekonomistov.
Preberite več...
 

Slovenski gospodarski tokovi oktober 2008

Natisni E-pošta
V mesecu septembru so se tako v Sloveniji kakor tudi v globalnem svetu dogajale in dogodile mnoge stvari, ki so že ali bodo še imele velik vpliv na kvaliteto življenja večine prebivalstva pri nas in v svetu. Razviti del sveta se z velikimi finančnimi injekcijami spopada s krizo na finančnih trgih, pri čemer ni nobene garancije, da bodo te injekcije (v ZDA razpravljajo o 700 milijardah dolarjev) dejansko tudi učinkovale. V času razcveta gospodarstva so mnoge banke na veliko posojale denar in kovale velike dobičke, sedaj v času recesije pa mnoga podjetja in posamezniki nimajo denarja za odplačevanje najetih kreditov. Kar nekaj velikih bančnih verig je zato moralo zapreti svoja vrata.

Preberite več...
 

Slovenski gospodarski tokovi september 2008

Natisni E-pošta
Za nekoliko lahkotnejši začetek nove serije prispevkov na temo Slovenski gospodarski tokovi morda ne bo odveč, če se tudi na tem mestu bežno ozremo na pravkar končane olimpijske igre, ki so napolnjevale medije vseh vrst več kot polovico avgusta. Bolj v šali kot zares želimo povedati, da je na 29. olimpijskih igrah pravzaprav zmagala ekipa EU, kot je ugotovil že francoski predsednik Nicolas Sarkozy, trenutno predsedujoči svetu EU. Združena ekipa 27- članske evropske povezave je dosegla 87 zlatih medalj, vseh skupaj pa kar 280, kar je veliko več tako v primerjavi s Kitajsko kot v primerjavi z Ameriko.
Preberite več...
 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 11 od 27
Zemljevid

Zadnji zapisi v bloge
Pisci blogov
Arhiv blogov
Zadnji prispevki





16:27 4.10.2008